Jedro

V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ, vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

1. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh skleniti s tožečo stranko naslednjo KUPOPRODAJNO POGODBO ki sta jo na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS 18/91) dogovorila in sklenila H. d.o.o., kot prodajalka in

Č. B., kot kupec

1. čl. Pogodbeni stranki ugotavljata, da je prodajalka lastnica trisobnega stanovanja št. xx, ki je v IV. nadstropju stanovanjske hiše M. v L., ki meri 69,34 m2 ter, da ima prodajalka solastniški delež na vseh prostorih, delih, objektih in napravah v navedenem stanovanjskem bloku.

Nadalje stranki ugotavljata, da je kupec upravičen do odkupa navedenega stanovanja, kot najemnik na podlagi sodbe Okrajnega sodišča opr. št I P 444/95. Vrednost stanovanjske točke se določi na 30. dan po vložitvi zahteve za prodajo stanovanja, ki je bila vložena dne 6.2.1992. 2. čl. Nadalje stranki ugotavljata, da je kupec državljan R Slovenije ter, da se vrednost stanovanja določi z množenjem znanega števila točk, ki ga je doseglo stanovanje ob ocenjevanju, ki znaša 238 točk, vrednosti točke, ki znaša 89.95 SIT, ter uporabne površine stanovanja 69,34 m2, ter korekcijskega faktorja 0,966 tako, da znaša vrednost stanovanja

1.433.966,70 SIT.

3. čl. Prodajalka proda, kupec pa kupi stanovanje, ki je navedeno v 1. čl. te pogodbe. Kupec bo plačal stanovanje v enkratnem znesku in sicer v 60-ih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe s 60 % popustom tako, da znaša kupnina za navedeno stanovanje 573.586,68 SIT.

Kupec bo kupnino plačal na ŽR, ki mu ga je prodajalka dolžna sporočiti ob sklenitvi pogodbe.

Prodajalka proda kupcu stanovanje prosto bremen. Kupec kupuje stanovanje v stanju kakršen je.

4. čl. Prodajalka dovoljuje, da se v E knjigi zemljiške knjige, ki se vodi pri Okrajnem sodišču na stanovanju iz 1. čl. te pogodbe, vknjiži etažna lastnina na osebo z imenom Č. B. v celoti ter, da se na isto osebo vknjiži solastninski delež na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah, ki služijo hiši kot celoti, ter pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše M. v L..

Vpis v zemljiško knjigo predlaga kupec.

5. čl. Kupec stanovanja ne sme odprodati, ali s kakšnim drugim pravnim poslom med živimi, pred dokončnim poplačilom pogodbene cene.

6. čl. Če kupec v roku 60-dni po podpisu te pogodbe ne plača pogodbene cene, je pogodba razdrta po samem zakonu.

7. čl. Prometni davek in stroške sodne overovitve pogodbe plača prodajalka.

8. čl. Z dnem sklenitve te pogodbe prevzame kupec vse pravice in obveznosti, ki jih ima lastnik stanovanja.

9. čl. V primeru spora je pristojno sodišče v Ljubljani.

Pogodba je sestavljena v 6-ih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po 3-izvode.

Sklenjeno in podpisano v Ljubljani, dne Kupec: Prodajalka: Č. B. H. d.o.o. ter v nadaljnjih 15-ih dneh od dneva, ko tožeča stranka plača pogodbeno ceno izročiti tožeči stranki tri enake izvode te pogodbe, na kateri bo podpis zastopnika tožene stranke sodno overjen, sicer bo pogodbo nadomestila ta sodba z a v r n e .

1. Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 103.500,00 SIT pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in 55.800,00 SIT pritožbenih stroškov, oboje v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

V tretjem odločanju je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo za trosobno stanovanje št. xx v četrtem nadstropju stanovanjske hiše M. v L. v izmeri 69,34 m2 za kupnino 573.586,68 SIT plačljivo v roku 60 dni. V posledici take odločitve je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 178.000,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da je tožnica vnukinja bivše imetnice stanovanjske pravice in ne spada v krog oseb, ki jih zakon šteje za ožje družinske člane in katerim pripada pravica do odkupa stanovanja na podlagi 3. odstavka čl. 147 SZ. Pokojna imetnica stanovanjske pravice je živela pred smrtjo in v času vložene zahteve za odkup v domu upokojencev. Četudi je bilo s sodbo Okrajnega sodišča ugotovljeno, da je tožnica imela status uporabnice, je imelo to za posledico samo njeno pravico, da se nanjo prenese pravica sklenitve najemne pogodbe. Za odkup stanovanja po čl. 147 SZ določa druge pogoje kot za sklenitev najemne pogodbe in tožnici ne gre pravica do odkupa stanovanja. Sodišče tudi zmotno tolmači pojem dalj časa trajajoče življenske skupnosti. Taka skupnost je izenačena z zakonsko skupnostjo. To ni ekonomska skupnost, ampak bistveno več. Sicer pa tožnica ni dokazala niti ekonomske skupnosti in sodišče zmotno šteje, da je dokazno breme na toženi stranki.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu tretjega odstavka člena 147 Stanovanjskega zakona (Ur.

list RS 18/91-I-23/96; v nadaljnjem besedilu SZ) se v primeru smrti bivšega imetnika stanovanjske pravice pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe prenese na zakonca ali osebo, s katero je imetnik stanovanjske pravice živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma na drugega ožjega družinskega člana navedenega v najemni pogodbi v primeru, če je prejšnji imetnik stanovanjske pravice umrl pred potekom roka za privatizacijo, v primeru razveze zakonske zveze pa na tistega zakonca, ki ostane oziroma postane najemnik stanovanja. Ožje družinske člane opredeljuje čl. 6 SZ, ki določa, da so ožji družinski člani zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju babica tožnice D. P., ki je umrla 26.12.1991, to je po uveljavitvi SZ. Tožnica kot vnukinja nima pravice do sklenitve kupoprodajne pogodbe, saj ni oseba na katero je prešla ta pravica (čl. 147/3 v povezavi s čl. 6 SZ). Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica ožji sorodnik, ker je več kot dve leti živela v ekonomski skupnosti z bivšo imetnico stanovanjske pravice, saj za kaj takega ni pravne podlage, niti da spada med ožje družinske člane tisti sorodnik do vključno drugega dednega reda, ki je na dan uveljavitve SZ živel v ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice (uporabnik). Tožnica kot vnukinja ni ožji družinski član po čl. 6 SZ, niti oseba iz tretjega odstavka čl. 147 SZ, na katero je prešla pravica do odkupa stanovanja in je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku ter je bilo utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi, saj tožnica ne sodi v krog upravičenih oseb, na katere je prešla pravica do odkupa stanovanja in je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti (čl. 358 tč. 4 ZPP). Tožnica kot uporabnica spornega stanovanja bi imela pravico do odkupa samo, če bi bivša imetnica stanovanjske pravice umrla pred uveljavitvijo SZ to je pred 19.10.1991. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnica v tej pravdi ni uspela in mora v posledici tega povrniti toženi stranki pravdne stroške, ki so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah ter tudi pritožbene stroške. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 v zvezi s čl. 154/2 in 155 ZPP.