Jedro

ZPP v posamičnih primerih sicer šteje plačilo takse kot procesno predpostavko, v vseh drugih primerih, ko to v zakonu ni navedeno, pa to vprašanje rešuje drugače, kakor je urejeno v prvem odstavku 8. člena ZST. Pravica do pritožbe v pravdnem postopku torej ni odvisna od plačila takse.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se v obsegu ugotovitve, da je pritožba tožeče stranke umaknjena, razveljavi, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi se mladoletna S. P. dodelila v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu G. P.. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

Tožeča stranka je vložila pritožbo proti sodbi, vendar kljub pozivu ni plačala sodne takse za pritožbo, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je pritožba umaknjena. Pri tem se je sklicevalo na določbo prvega odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Odločilo pa je o pritožbi tožene stranke, ki je izpodbijala stroškovni izrek in v tem obsegu pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizjo proti odločitvi o ugotovitvi, da je pritožba umaknjena. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku - 1999) in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nadaljevanje postopanja. Po njenem stališču je taksa plačana še pred iztekom roka za pritožbo, saj je vročitev sodbe bila opravljena šele 20.9.2002. Ni odločilno, da je pritožba bila vložena še pred vročitvijo sodbe.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Revizija je utemeljena.

V prvem odstavku svojega 8. člena ZST določa, da se šteje vloga za umaknjeno, če taksa zanjo ali za pravno sredstvo niti po opominu ni plačana v celoti, ali če vlogi ni priloženo dokazilo o njenem plačilu in niso podani pogoji za oprostitev. Vendar pa pravila pravdnega postopka določa ZPP, ki v nekaterih primerih plačilo sodne takse šteje za procesno predpostavko za dovoljenost vloge (četrti odstavek 180. člena in 497. člen), v drugih primerih pa ne. Tako plačila sodne takse ZPP ne določa kot predpostavko za dovoljenost pritožbe zoper sodbo po določbah 333. do 366. člena. ZST sam ne ureja pravil postopka, kar pomeni, da je sankcija za neplačilo sodne takse, določena v prvem odstavku 8. člena, uporabljiva le tedaj, če zakon ne določa drugače. ZPP je matični zakon za vprašanja pravdnega postopka, ki jih ureja celovito. Tako podrobno ureja tudi pravico do pritožbe in pritožbeni postopek v celoti. S tem konkretizira ustavno pravico do pritožbe proti odločbam sodišč. Pravica do pritožbe je ustavna pravica, zaradi česar je treba omejitve te pravice ozko razlagati. ZPP v posamičnih primerih sicer šteje plačilo takse kot procesno predpostavko, v vseh drugih primerih, ko to v zakonu ni navedeno, pa to vprašanje rešuje drugače, kakor je urejeno v prve odstavku 8. člena ZST. Pravica do pritožbe v pravdnem postopku torej ni odvisna od plačila takse. Za izterjavo neplačane takse določa ZST poseben postopek, s katerim je mogoče zagotoviti izvajanje tega zakona. Zato je izpodbijani sklep napačen, saj temelji na napačni razlagi prvega odstavka 8. člena ZST. Tožeča stranka je bila prikrajšana za možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pri sodišču druge stopnje. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sklep revizijskega sodišča temelji na 379. členu ZPP.