Jedro

Redno šolanje je pravdni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre za prenehanje rednega šolanja. Izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo preživnine, lahko ob izostanku rednega šolanja ugasne le ob upravičenih razlogih. Na upniku je, da v primeru, ko zatrjuje redno šolanje, navede in z dokazi podpre svoje trditve o tem, da je do zastoja oziroma prekinitve v rednem šolanju prišlo iz razlogov, ki bi bili lahko upravičeni razlogi, zaradi katerih izvršilni naslov po plačevanju preživnine ne bi ugasnil. Upnik mora te trditve podati že v predlogu za izvršbo oziroma najkasneje v odgovoru na ugovor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I., potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na izterjavo preživnine za A. A. od 1. 9. 2011 do 11. 8. 2013 in za B. B. od 1. 9. 2012 do 11. 8. 2013 ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo. V točki II je ustavilo izvršbo z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika C. C. V točki III je ugovor dolžnikovega dolžnika zavrglo, v točki IV pa je sklenilo, da v ostalem ostane sklep o izvršbi v veljavi. S točko V je odločilo, da je dolžnik dolžan upnikoma povrniti 287,46 EUR stroškov v roku 15. dni od vročitve sklepa, po poteku paricijskega roka z zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo upnika v delu, s katerim je sodišče ugovoru dolžnika ugodilo in se z odločitvijo ne strinjata. Ugoditev ugovoru temelji na oceni sodišča prve stopnje, da upnika nista izpolnila pravnega standarda rednega šolanja. Takšna ocena pa je napačna, saj je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da zgolj ponovni vpis v določen letnik šole še ne pomeni, da omenjeni standard ni izpolnjen. To še posebej velja za upnika A. A., ki je bil v šolskem letu 2013 do 2014 redno vpisan na šolanje, svoje obveznosti pa je tudi izpolnjeval tako, da je v juniju 2014 polagal maturo. O tem polaganju ob zaslišanju tega dejstva in dokaza upnik ni mogel predložiti, saj je maturo opravljal v juniju 2014, zato pa sedaj predlaga, da sodišče opravi poizvedbe pri šoli v L. K pritožbi pa priloži tudi potrdilo o prijavi. Glede na to, da je sodna praksa doslej priznavala pravico do preživnine tudi v primeru dvoletnega ali celo daljšega obdobja prekinitve rednega šolanja, kakor tudi v primerih napačnega izbora šole oziroma študija in posledično neuspešnega šolanja ter kasnejšega prešolanja, je tudi v tem primeru odločitev sodišča prve stopnje, da A. A. ni izpolnil pravnega standarda rednega šolanja, napačna. V bistvu pa je neetično poizvedovanje za A. A. o tem, ali dela v trgovini J., saj je nesporno, da mu oče na račun preživnine najmanj od leta 2007 ni plačal še ničesar. Zato je logično in življenjsko sprejemljivo, da si je upnik pričel pridobivati sredstva za šolanje samostojno. Mati preživljanja in šolanja obeh sinov enostavno ne zmore. Če bi dolžnik vsaj občasno nakazal kakšen znesek iz naslova preživnine, bi s tem upniku olajšal šolanje in preživetju. Tako pa je bila na upniku podana nujnost, da priložnostno dela, to pa je vplivalo na uspešnost šolanja. Postavlja se vprašanje, kdo bo prispeval za preživljanje in šolanje upnika po opravljeni maturi, saj je upnik prepričan, da jo je opravil uspešno. Zato predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglasita stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je podal odgovor na pritožbo in navajal, da upnika nista izpolnjevala pogoja rednega šolanja. Da bi bila upnika upravičena do preživnine, se morata redno šolati, to pa pomeni, da se izpolnjujejo šolske obveznosti redno in ne zadostuje samo vpis v šolo. Upnika svojih obveznosti nista redno izpolnjevala in tudi nista redno zaključila izobraževanje v letniku, v katerega sta bila vpisana. Sodna praksa jasno opredeljuje, kaj pomeni standard rednega šolanja, upnika pa tega standarda nista dosegla, saj sta tudi na zaslišanju sama potrdila, da svojih šolskih obveznosti nista redno izpolnjevala. A. A. je sam izpovedal, da v šolskem letu 2011/2012 ni redno izpolnjeval šolskih obveznosti, saj je imel v tem letu pet popravnih izpitov, od katerih je uspešno zaključil le dva. Tako je jasno, da v tem šolskem letu A. A. ni zadostil pravnemu standardu rednega šolanja. Upnik B. B. je prav tako izpovedal, da v letu 2012/2013 ni več redno izpolnjeval šolskih obveznosti, opravičljivega razloga za pasivnost pa tudi ni navedel. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je veljavnost izvršilnega naslova prenehala, pravilna. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. V konkretnem primeru sta upnika vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika kot njunega očeta zaradi izterjave glavnice 23.962,58 EUR oziroma 11.981,29 EUR za vsakega od upnikov za obdobje od 11. 4. 2007 do 11. 8. 2013. Po ugovoru dolžnika, v katerem je zatrjeval obstoj ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da upnik B. B. v obdobju od 1. 9. 2012 do 11. 8. 2013 ter A. A. za obdobje od 1. 9. 2011 do 11. 8. 2013, nista upravičena do preživnine, saj nista izkazala oziroma dokazala svojega rednega šolanja po polnoletnosti.

7. Po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svojega otroka tudi po doseženi polnoletnosti in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti, a le v primeru, če se otrok redno šola. Pri tem formalni status otroka med šolanjem (redni, izredni dijak, študent, absolvent) ni odločilen, prav tako ne vrsta izobraževalne organizacije, pri kateri se otrok šola. Za zaključek, ali se otrok redno šola, je bistveno, ali njegovo šolanje vodi do javno veljavne izobrazbe oziroma, ali otrok redno izpolnjuje svoje šolske oziroma študijske obveznosti (ali redno obiskuje pouk oziroma v primeru samoizobraževalnega programa ali opravlja izpite). Pri tem ne zadošča zgolj formalni vpis otroka v določeni letnik, v primeru, ko pa pri izpolnjevanju šolskih oziroma študijskih obveznosti otroka pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil ta zastoj oziroma prekinitev v šolanju upravičen (kot na primer zaradi nevzdržnih domačih razmer, ob razvezi, bolezni, nosečnosti, porodu, pomoči bolni materi in pretresu zaradi njene smrti.(1)

8. Redno šolanje je pravdni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre za prenehanje rednega šolanja. Izvršilni naslov, ki pa je podlaga za izterjavo preživnine, pa lahko ob izostanku rednega šolanja ugasne le ob upravičenih razlogih. Na upnikoma je, da v primeru, ko zatrjujeta redno šolanje, navedeta in z dokazi podpreta svoje trditve o tem, da je do zastoja oziroma prekinitve v rednem šolanju prišlo iz razlogov, ki bi bili lahko upravičeni razlogi, zaradi katerih izvršilni naslov po plačevanju preživnine ne bi ugasnil. Upnika bi te trditve morala podati že v predlogu za izvršbo oziroma najkasneje v odgovoru na ugovor, v konkretnem primeru pa sta upnika zgolj zatrjevala svoje redno šolanje in sodišču priložila potrdilo o šolanju (potrdilo o vpisu). Na naroku, ki ga je opravilo sodišče, pa sta upnika tudi izpovedala, da se v spornem obdobju nista šolala tako, da bi letnik zaključila ob koncu študijskega oziroma šolskega leta, pri čemer pa je zgolj upnik B. B. pojasnil, da v letu 2011/2012, ko je bil vpisan v 4. letnik, tega ni končal iz razloga, ker je nastopal v oddaji „AAA“ in je bil od februarja 2012 dalje ves čas odstoten. Za to obdobje pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi štelo, da je upnik B. B. izkazal upravičen razlog, zaradi katerega rednega šolanja ni končal. Upnik B. B. se je nato v šolskem letu 2012/2013 ponovno vpisal v 4. letnik, v tem letu pa je sam izpovedal, da je naredil 6 izpitov, dva pa sta mu ostala, kar pomeni, da letnika ni uspešno zaključil, sam pa tudi ni navedel nobenega opravičljivega razloga za neuspešen zaključek šolskega leta. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je zanj izvršilni naslov ugasnil. Upnik A. A. pa je tudi sam izpovedal, da 4. letnika v šolskem letu 2010/2011 ni opravil, ker je imel popravne izpite, v letu 2011/2012 pa je naredil le dva izpita od petih, kar pomeni, da letnika ni uspešno zaključil, pri tem pa tudi ni navedel nobenega od upravičenih razlogov, zaradi katerih izvršilni naslov ne bi ugasnil. Zgolj trditve o priložnostnem delu v trgovini J., pa tudi niso upravičen razlog. Ker je tako zanj izvršilni naslov ugasnil s 1. 9. 2011, tudi ni relevantno, da je upnik v šolskem letu 2013/2014 opravljal maturo. Sodna praksa je tu jasna, saj je iz več odločb razvidno, da se kot upravičen razlog za zastoj šolanja štejejo razni zdravstveni problemi, zastoji zaradi skrbi za hudo bolne starše, zastoji zaradi nosečnosti in poroda, zastoji zaradi v konkretnih okoliščinah napačne izbire študija, zastoj zaradi travmatične razveze staršev.(2) Zato je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno štelo, da je ugovor dolžnika glede B. B. utemeljen v delu plačevanja preživnine od 1. 9. 2012 do 11. 8. 2013 ter glede A. A. za obdobje od 1. 9. 2011 do 11. 8. 2013. 9. Ker pritožba upnikov ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I izreka po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Upnika v pritožbenem postopku nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

11. Enako nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnik, saj odgovor na pritožbo v izvršilnem postopku ni obvezen in predstavlja zgolj fakultativno vlogo, poleg tega pa v njem dolžnik tudi ni navedel ničesar, kar bi pripomoglo k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato je bil odgovor na pritožbo nepotreben.

(1) Glej v: Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili Karla Zupančiča in Barbare Novak, Ljubljana, Uradni list RS, 2008, str. 119 in 120. (2) II Ips 149/2006 z dne 16. 3. 2006, II Ips 821/2007 z dne 15. 11. 2007.