Jedro

Nasprotni udeleženki je in je bilo ves čas znano, da ni imetnica lastninske pravice na spornih nepremičninah in da je le imetnica služnosti uporabe in uživanja, zato je načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more varovati. To načelo ni bilo kršeno niti drugim osebam.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor nasprotne udeleženke zavrne in dovoli vpis.

Nasprotna udeleženka in druga udeleženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na Okrajnem sodišču v Žalcu na podlagi dopisa Občina P. z dne 5.5.2015 po uradni dolžnosti dovolila pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa (v nadaljevanju: sporne nepremičnine) vknjižbo lastninske pravice na imetnika Splošno ljudsko premoženje, upravni organ Občina Ž. in izbris prejšnjega imetnika Kmetijska zadruga P., ker je ugotovila, da je bil vpis v korist Kmetijske zadruge P. z.o.o., opravljen pomotoma, z vpisom po uradni dolžnosti pa je na podlagi 200. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) pri spornih nepremičninah, izvedla postopek popravljanja pomotnih vpisov.

2. Zoper sklep je nasprotna udeleženka Kmetijska zadruga P. z.o.o. (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka) vložila ugovor, v katerem je navedla, da sodišče ni upoštevalo 201. člena ZZK-1 in da ne drži ugotovitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da ni bilo pravne podlage za vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovoru nasprotne udeleženke ugodila in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenila tako, da vpisa ni dovolila. Ugotovila je sicer, da je prišlo do napak pri prenosu podatkov iz ročno vodene v elektronsko zemljiško knjigo in, da gre v obravnavani zadevi za pomotni vpis, saj je na podlagi zgodovinskega izpiska v ročno vodeni zemljiški knjigi prišla do zaključka, da je bilo pri vseh spornih nepremičninah prvotno vpisano Splošno ljudsko premoženje, upravni organ Občina Ž. in služnost uporabe in uživanja v prid Kmetijske zadruge P.. Ob prvi naložitvi elektronske zemljiške knjige pa je bila pri vseh spornih nepremičninah vknjižena lastninska pravica v korist Kmetijske zadruge P.. Vsebina slednjega vpisa pa se ne sklada z vsebino vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom o dovolitvi vpisa in je bil podlaga vpisu v ročno vodeni zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižna sodnica pa je kljub temu ugovoru nasprotne udeleženke ugodila, ker je menila, da je obravnavani pomotni vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb, tega soglasja pa nasprotna udeleženka nedvomno ni dala.

3. Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje druga udeleženka Občina P. (v nadaljevanju: druga udeleženka), ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, oziroma, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je napačno njegovo stališče, da je glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka mogoče pomotni vpis v zemljiški knjigi odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), ki velja od 5.4.2011, je prenehal veljati 201. člen. V postopkih popravljanja pomotnega vpisa, ki se začnejo po 1. maju 2011, se uporablja spremenjeni 200. člen zakona. Drugi odstavek 200. člena ZZK-1 pa določa, da se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti. Glede vpisov po uradni dolžnosti pa ZZK-1 ne določa, da bi moralo sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa zaslišati določene osebe, če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za te osebe. Pritožnica poudarja, da gre v obravnavani zadevi za pomotni vpis, torej za vpis, kjer se dejansko opravljeni vpis v elektronski zemljiški knjigi ne sklada z vsebino vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom o dovolitvi vpisa in je bil podlaga vpisu v ročno vodeni zemljiški knjigi. Pritožnica priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Na pritožbo je po pooblaščencu odgovorila nasprotna udeleženka in izpostavila, da je tudi po uveljavitvi ZZK-1C potrebno za odpravo pomotnega vpisa soglasje vse prizadetih oseb. Ker tega soglasja Kmetijska zadruga P. z.o.o. ni podala, sodišče pomotnega vpisa ne more opraviti. Nasprotna udeleženka priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Res je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo izrecno predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice. S to določbo je bilo poudarjeno le, da mora imeti nasprotni udeleženec možnost izjave. Povsem enako pa je tudi po spremembi ZZK-1, saj se za odločanje o popravi smiselno uporabljajo splošna pravila iz 5. poglavja ZZK-1, ki urejajo zemljiškoknjižni postopek (drugi odstavek 200. člena ZZK-1). Skladno z navedenimi postopkovnimi pravili ima nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku. V obravnavani zadevi je nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep o vpisu navajala, da se s popravo pomote ne strinja, da ne držijo ugotovitve zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da za vpis lastninske pravice nanjo ni bilo pravne podlage in da je pravna podlaga za vpis lastninske pravice nanjo v Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.

7. Kot je razvidno iz 2. točke obrazložitve tega sklepa, je bilo nasprotni udeleženki v sklepu o ugovoru pojasnjeno, da je do vpisa lastninske pravice nanjo kot imetnika le te prišlo zaradi napak pri prenosu podatkov ob prvi naložitvi elektronske zemljiške knjige. Vsebina tega vpisa namreč ni skladna z vsebino vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom o dovolitvi vpisa in je bil podlaga vpisu v ročno vodeni zemljiški knjigi. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo tem ugotovitvam prvostopenjskega sodišča očitno ne nasprotuje, saj trdi le, da je za odpravo pomotnega vpisa vedno potrebno soglasje vseh prizadetih oseb. Takemu stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi prvostopenjsko sodišče, pa v konkretni zadevi ni mogoče pritrditi. Pritožbeno sodišče je v svojih sklepih v zemljiškoknjižnem postopku že večkrat poudarilo, da je potrebno določbe razlagati upoštevaje naravo zemljiškoknjižnega postopka, predvsem pa temeljno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in načelo vrstnega reda. V obravnavani zadevi se je zato potrebno vprašati, ali bi bili v primeru odprave konkretnega pomotnega vpisa kršeni ti dve načeli. Odgovor na to vprašanje pa je negativen. Nasprotni udeleženki je in je bilo ves čas znano, da ni imetnica lastninske pravice na spornih nepremičninah in da je le imetnica služnosti uporabe in uživanja, zato je načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more varovati. To načelo ni bilo kršeno niti drugim osebam, ki bi se lahko sklicevale na navedeno načelo. Ker po 18.10.2000, ko je bil izveden obravnavani pomotni vpis, pa vse do 2.10.2015, ko se je začel postopek poprave pomotnega vpisa, pri spornih nepremičninah ni prišlo do nobenega novega vpisa, s popravo pomotnega vpisa tudi ne bo kršeno načelo vrstnega reda. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v zadevah VSK Cdn 219/2013 in VSK Cdn 477/2014, na kateri se v izpodbijanem sklepu sklicuje prvostopenjsko sodišče, od trenutka izvedbe pomotnega vpisa pa do začetka postopka za odpravo pomotnega vpisa, prišlo do novih vpisov, zato citirani zadevi nista primerljivi s konkretno zadevo. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi druge udeleženke ugodilo in na podlagi četrte točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo vpis.

8. Iz Dn vpisnika izhaja, da je že nastavljen tudi predlog za vpis služnosti uporabe in uživanja v prid nasprotne udeleženke Kmetijske zadruge P. in sicer pod Dn 201136/2015, ki bo izveden po pravnomočnem zaključku tega postopka. Navedeno je bilo nasprotni udeleženki pojasnjeno že v razlogih sklepa zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 2.10.2015. 9. V tem postopku je bilo udeleženkama že pojasnjeno, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen, če zakon določa drugače. Ker relevantnih specialnih določb za zemljiškoknjižni postopek ni, nasprotna udeleženka in druga udeleženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.