Jedro

Ker tudi CSD pri nadzoru izvajanja stikov (skupaj preko 10 srečanj) posebnosti ni zaznal, temveč iz njegovih ugotovitev izhaja, da je deklica pobudnica iger, se telesnih kontaktov s predlagateljem ne izogiba ter stiki potekajo sproščeno in brezskrbno, zgolj subjektivna drugačna interpretacija opažanj nasprotne udeleženke potrebe po ohranjanju nadzora nad stiki ne more utemeljevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo z 20. 11. 2019 uredilo stike med predlagateljem in mld. A. A., tako da se ti izvajajo v obdobju enega meseca ob torkih popoldne od 15.30 do 17.30 ure in vsako soboto dopoldne od 10.00 do 12.00 ure, v obdobju naslednjih dveh mesecev ob torkih in četrtkih popoldan od 15.30 do 17.30 ure in ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure, v nadaljevanju pa stiki potekajo ob torkih in četrtkih od 15.30 do 18.30 ure in ob sobotah od 10.00 do 18.00 ure. V preostalem delu je sodišče predlog predlagatelja glede stikov zavrnilo, zavrnilo pa je tudi predlog nasprotne udeleženke za njihovo ukinitev. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper začasno odredbo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da ga Višje sodišče spremeni in do pridobitve izvedeniških mnenj s področja klinične psihologije in psihiatrije stike določi pod nadzorom CSD. Kot bistveno izpostavlja, da sodišče ni ravnalo v skladu z največjo koristjo otroka, saj je bila s strani strokovnjakinj M. V., A. M. in P. Š. zaznana možnost spolne zlorabe in je bila nasprotni udeleženki naložena skrb za hčerkino zaščito. Stiki pod nadzorom so dobro potekali in izdaja začasne odredbe ni bila nujna. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo poročila CSD in dopolnilnega mnenja, ki ga je na sodni zapisnik podala psihologinja M. V. CSD svojega mnenja o ustreznosti ohranitve stikov pod nadzorom ni spremenil niti v kasnejših poročilih. Po ustaljeni sodni praksi ima takšno mnenje enako težo kot izvedensko mnenje, sploh če ga izdelajo strokovno usposobljene osebe. V njem je bila izpostavljena dilema glede starševskih kompetenc nasprotnega udeleženca ter upoštevana navodila, ki jih je nasprotna udeleženka dobila od terapevtk A. M. in P. Š. Odločitev je pri nasprotni udeleženki povzročila stres, saj si ni mogoče predstavljati njene starševske vloge, v kateri mora otroka zaščiti pred spolno zlorabo in ga hkrati pripraviti na stik. Na prvem stiku po začasni odredbi hčerka ni želela s predlagateljem, ni je bil sposoben vzpodbuditi in sta stala na mrazu, zato jo je odpeljala. Tudi prevzem v vrtcu ni bil uspešen. Stik se je nato izvajal na način, da so se odpravili ven vsi skupaj, kar je dajalo lažen vtis družinske povezanosti. Ne drži, da bi nasprotna udeleženka v preteklosti stike samovoljno prekinila, tako je ravnala zaradi suma spolne zlorabe. Sedaj soglaša s stiki pod nadzorom, mnenja je, da vez med predlagateljem in hčerko še ni ustrezno vzpostavljena, na kar kažejo poročila o izvajanju stikov. Predlagatelj, ki se je v svetovanje vključil šele po prejemu ugovora, ne daje iniciativ in se prilagaja otroku, zato je podan dvom v njegove starševske sposobnosti. Glede suma spolne zlorabe je sodišče sledilo le sklepu ODT in trditvi, da ne v vrtcu ne na CSD niti pri kliničnem psihologu zlorabe in seksualiziranega vedenja pri deklici niso zaznali, pri čemer pa ni zaslišalo terapevtk A. M. in P. Š., ki sta z deklico izvajali terapije. Dejansko stanje je zato zmotno ugotovljeno. Deklici izvajanje stikov po začasni odredbi, ko je sama s predlagateljem, povzroča nepopravljivo škodo.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev. Izpostavil je, da je bila glede na onemogočanje stikov s strani nasprotne udeleženke, njeno zahtevo po ukinitvi, sedaj pa vztrajanje glede nadzora, izdaja začasne odredbe nujna in potrebna za zagotovitev koristi otroka, saj bi bili v nasprotnem primeru stiki odvisni zgolj od volje nasprotne udeleženke. Hči potrebuje stabilen režim stikov brez nadzora. Kadar sta na stiku s predlagateljem sama, je ta sproščen in prijeten, kadar pa je prisotna nasprotna udeleženka, je otrok napet in pod njenim vplivom. Poteki stikov so razvidni iz poročil predlagatelja, ki jih posreduje po vsakem stiku. Dodaja še, da nasprotna udeleženka hčerko izpostavlja stiskam in manipulacijam, ko jo vključuje v vedno nova psihosocialna svetovanja, nazadnje v Študijsko raziskovalni center za družino, vse brez soglasja predlagatelja. V postopku je postavljena izvedenka, ki bo lahko odgovorila na vsa relevantna vprašanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta se po razpadu partnerske zveze sporazumno dogovorila, da se takrat še ne dveletna hči zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, predlagatelj zanjo plačuje preživnino, stiki pa bodo potekali po predhodnem dogovoru obeh staršev. Njun dogovor je bil potrjen s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem s 26. 4. 2016. V postopku je bilo ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka zoper predlagatelja že v jeseni 2016, nato pa ponovno v letu 2018, podala kazenski ovadbi zaradi domnevne spolne zlorabe deklice in predlagatelju preprečila vse stike od februarja 2018 dalje. Obe ovadbi sta bili po obsežnem policijskem postopku zavrženi, predlagatelj pa je stike z otrokom vzpostavil po posredovanju CSD 29. 5. 2019. Izvedenih je bilo 5 stikov pod nadzorom, nato pa je nadaljnje izvajanje stikov nasprotna udeleženka znova odklonila. V obravnavani zadevi je predlagatelj poleg zahtevka glede spremembe sporazuma o izvajanju starševske skrbi predlagal tudi izdajo začasne odredbe za ureditev stikov.

6. Pravica do stikov je v prvi vrsti predvsem pravica otroka in njegova korist je osrednje merilo za odločitev o stikih. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotna udeleženka izvajanje stikov, ki predhodno niso bili konkretneje opredeljeni1, onemogočala, tako da ti niso tekli več kot eno leto, s tem pa zanemarila pravico otroka do obeh staršev in pomembnost stikov za njegov duševni in socialni razvoj, so bili pogoji za izdajo začasne odredbe nedvomno podani. Dogovor udeležencev, ki sta ga sprejela na prvem naroku, je namreč stike pod nadzorom uredil le do 13. 11. 2019 in ob odločanju sodišča o predlogu za začasno odredbo ni več veljal. Pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da izdaja začasne odredbe ni bila nujno potrebna, zato niso utemeljene. Osrednje vprašanje pritožbenega preizkusa torej ni, ali je bilo z začasno odredbo stike potrebno urediti, temveč ali bi ti morali še vedno potekati pod nadzorom.

7. Začasno odredbo o stikih pod nadzorom ureja Družinski zakonik (DZ) v 163. členu, pri čemer določa, da takšni stiki lahko potekajo največ 2 uri tedensko in največ v obdobju devetih mesecev. V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče glede na ugotovitve o poteku stikov pred CSD v obdobju od 29. 5. do 10. 7. 2019 in nato nadalje od 3. 10. 2019 do 13. 11. 2019 ne dvomi v zaključek sodišča prve stopnje, da takšna omejitev stikov ni več potrebna. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni zanemarilo mnenja CSD, temveč je v zvezi z njim še dodatno zaslišalo psihologinjo M. V., zato očitek absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tako iz mnenja kot iz dodatnega zaslišanja psihologinje izhaja, da je CSD predlog za izvajanje stikov pod nadzorom podal zato, ker je ocenil, da sicer obstaja hipotetična nevarnost materinega ponovnega ugotavljanja spremenjenega vedenja pri hčerki, s tem pa njenega porušenega ravnovesja, ki bi lahko bilo slabo za otroka. CSD torej izvedbe stikov pod nadzorom ni predlagal zaradi potreb ali ogroženosti mld. A., temveč zaradi stiske in dvomov matere, to pa ne more biti razlog za najvišjo stopnjo omejitve stikov. Stiki pod nadzorom namreč niso povsem pristni in sproščeni, saj potekajo v umetno ustvarjenem okolju, ob stalni prisotnosti in pod kontrolo strokovnih delavcev, kar se bistveno razlikuje od odnosa, ki se lahko vzpostavi in zgradi v domačem okolju. Hkrati so omejeni na največ dve uri tedensko, kar zadošča zgolj za nujno preprečevanje odtujenosti in vzpostavitev navezave, ne pa za krepitev močnejšega odnosa med otrokom in njegovim staršem. Zasledovanje največje otrokove koristi je zato v čimprejšnji sprostitvi omejitve stikov2, če zanjo ni posebej utemeljenih razlogov. Drži sicer, da ima skladno s sodno prakso strokovno mnenje delavcev CSD v družinskih postopkih podoben pomen kot mnenje izvedenca, vendar pa je tudi takšno mnenje predmet dokazne ocene sodišča, ki ji v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pritrjuje.

8. Nasprotna udeleženka neutemeljeno ponovno izpostavlja dileme glede suma spolne zlorabe, ki naj bi se izkazovala z dekličinim poudarjenim seksualiziranim vedenjem. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopnega, da tovrstna ogroženost deklice ni bila izkazana. Po prejetih ovadbah zoper predlagatelja je policija izvedla obširen dokazni postopek (poizvedbe v vrtcu, pri pediatru, zbiranje obvestil od prič, opravljeno je bilo celo poligrafsko testiranje predlagatelja, upoštevane so bile ugotovitve psihologinje M. B., pri kateri je bila A. A. štirikrat, pa tudi potek igralne terapije pri P. Š.), vendar dokazov, ki bi potrjevali očitke nasprotne udeleženke ni bilo. Ker tudi CSD pri nadzoru izvajanja stikov (skupaj preko 10 srečanj) posebnosti ni zaznal, temveč iz njegovih ugotovitev izhaja, da je deklica pobudnica iger, se telesnih kontaktov s predlagateljem ne izogiba ter stiki potekajo sproščeno in brezskrbno, zgolj subjektivna drugačna interpretacija opažanj nasprotne udeleženke potrebe po ohranjanju nadzora nad stiki ne more utemeljevati.

9. Pred izdajo začasne odredbe je sodišče zaslišalo oba udeleženca postopka. Nasprotna udeleženka je ob zaslišanju pojasnila, da se glede na pridobljena pojasnila oseb, ki jim zaupa, upoštevajoč podane prijave in starost otroka, ne boji več, da bi se hčerki s strani predlagatelja kaj zgodilo. To pa nadalje pomeni, da zadržka za sprostitev nadzora nad stiki tudi iz razloga strahu in stiske nasprotne udeleženke, ki ga je pri svojem mnenju upošteval CSD, ni več.

10. Pritožnica tudi ne more uspeti s pavšalnim pritožbenim sklicevanjem na neizvedbo dokazov z zaslišanjem A. M. in P. Š., saj glede na njeno izpoved izvedba teh dokazov ne bi bila odločilna. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da P. Š. kot igralna terapevtka deklice ni obravnavala zaradi suma spolne zlorabe, temveč njenih težav s komuniciranjem v vrtcu, ugotovitve terapevtke, ki se do zlorabe ni opredeljevala, pa so bile že ovrednotene v okviru policijskega postopka. Prav tako je dokazni postopek pokazal na nedoslednosti in neskladja v poročilu A. M., ki jo je nasprotna udeleženka obiskala samoiniciativno3, pri čemer je slednja deklico pregledala le enkrat, psihologinja M. B., ki znakov zlorabe ni zaznala, pa štirikrat. 11. Nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati niti s sklicevanjem na potek stikov po sprejeti začasni odredbi. Za uspešno izvedbo stika je odločilno, da je otrok nanj dobro pripravljen. Prav to je naloga nasprotne udeleženke, ki izbire, ali se bo stik opravil, ne more prepuščati hčerki in se sklicevati na njeno psihično stisko. Predlagatelj je bil prav zaradi ravnanja pritožnice dalj časa odmaknjen od dekličinega vsakdana in mora svoj položaj kompetentnega starša še okrepiti. Zato si je tudi poiskal strokovno pomoč in kasnejša v spis predložena poročila o stikih že kažejo, da ti tudi brez prisotnosti nasprotne udeleženke dobro potekajo. Pritožbenim navedbam, da bi se deklica lahko sprostila le v nadzorovanem okolju, pritožbeno sodišče ne more slediti.

12. Ker po opisanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Odločitev s stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Stiki so se izvajali po dogovoru zaradi narave dela nasprotne udeleženke, ki je kot policistka delala v več izmenah in je bilo na ta način poskrbljeno tudi za varstvo otroka. 2 Na največ devet mesecev jih je omejil že zakonodajalec. 3 Iz njenega poročila izhaja, da naj bi bila deklica ob dogodku, ki ga kot enega ključnih za utemeljitev suma izpostavlja nasprotna udeleženka, stara 3 leta in pol, bila pa je dve leti in pol, deklica naj bi bila gola, čeprav je bila oblečena v pižamo, prav tako iz poročila izhaja, da naj bi bila nasprotna udeleženka ob omembi suma spolne zlorabe presenečena, kar naj bi potrjevalo, da ne gre za njeno manipulacijo, kljub temu da je do srečanja s terapevtko prišlo v letu 2018, prvo ovadbo v zvezi s istimi ravnanji pa je nasprotna udeleženka vložila že v jeseni 2016, torej o presenečenju ni mogoče govoriti.