Jedro

Višje sodišče glede na pritožbene navedbe in podatke v spisu ugotavlja, da je bilo zaslišanje prič res opravljeno kot nujno preiskovalno dejanje v navzočnosti osumljenca, zagovornika in tožilca, z osumljencem pa je bil naknadno opravljen tudi razgovor s strani policije v obliki in na način kot to izhaja iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 7. 12. 2023 (priloga 14) in sicer po šestem odstavku 148. člena ZKP. Glede na vsebino uradnega zaznamka in v le tem zabeležene pravne pouke in navedbe osumljenca, je jasno, da v obravnavanem primeru ni šlo za nikakršno zaslišanje, ki bi narekovalo nujno navzočnost zagovornika, zato so tudi brezpredmetna nadaljnja navajanja o domnevnem tajnem zaslišanju ter namenu in posledicah le tega.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog osumljenčevega zagovornika za izločitev dokazov, ki ga je podal 9. 12. 2023 na naroku za zaslišanje pridržanega obdolženca in se je nanašal na izločitev osumljenčeve privolitve za preiskavo elektronske naprave, zapisnikov o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave, uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja, uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja ter uradnega zaznamka o izjavi osumljenca (priloge 9-14 kazenske ovadbe).

2. Zoper naveden sklep se je pritožil osumljenčev zagovornik in predlagal ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in izločitev protipravno pridobljenih dokazov iz spisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev o zavrnitvi predlagane izločitve dokazov je preiskovalni sodnik oprl na ugotovitev, da je bila osumljenčeva privolitev za preiskavo elektronske naprave (in na podlagi te privolitve v nadaljevanju pridobljeni dokazi) utemeljena na pravilni uporabi določbe 219.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ta določba pa niti ne ureja dolžne seznanitve zagovornika z dejstvom podanega ali odklonjenega soglasja za preiskavo elektronske naprave. Ugotovilo je tudi, da je bil osumljeni ob podaji privolitve za pregled elektronske naprave seznanjen s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP ter izrecno izjavil, da se sam ne bo udeležil postopka zavarovanja elektronskih podatkov, da se tega ne bo udeležil niti njegov odvetnik, ne zastopnik in ne pooblaščeni strokovnjak.

5. Razlogovanje preiskovalnega sodnika je tudi po oceni višjega sodišča pravilno, še posebej upoštevaje izrecno določbo štirinajstega odstavka navedene zakonske določbe, ki izrecno določa, kdaj je dokaz, pridobljen s preiskavo elektronske naprave nezakonit, in ko v navedeni določbi ni navedeno, da bi tak dokaz bil nezakonit v primeru, če s tako privolitvijo ni bil seznanjen tudi osumljenčev zagovornik. Osumljenčeva privolitev za preiskavo elektronske naprave je ena od alternativno določenih zakonskih možnosti za zakonito opravo navedene preiskave, ki je lahko podana tudi v situaciji, ko osumljenec še nima (postavljenega) zagovornika. Sicer pa višje sodišče glede na vsebino pritožbenih navedb ugotavlja še, da razlogov v tem delu izpodbijanega sklepa pritožnik posebej niti ne izpodbija.

6. Osumljenčev zagovornik v pritožbi navaja, da je bil osumljencu postavljen exoffo zagovornik 7. 12. 2023 (ob 20.00 uri), in da so bila naknadno opravljena, kot nujno preiskovalno dejanje, tudi zaslišanja dveh prič, pri zaslišanju katerih je bil osumljeni in postavljeni zagovornik navzoč. Zmotno pa je navajanje, da so po opravljenih zaslišanjih prič, policisti osumljenca odpeljali na policijsko postajo in z njim opravili zaslišanje brez navzočnosti zagovornika, ki ga o nameravanem zaslišanju niso obvestili, ob navedeni priliki pa pridobili tudi (nezakonito) soglasje za preiskavo elektronskih naprav. Z navedenim je bil po oceni zagovornika zaobiden namen funkcije zagovornika, izvedeno ravnanje pa predstavlja tajno zaslišanje, ki v celoti izvolitvi funkcijo in namen zagovornika po uradni dolžnosti.

Višje sodišče glede na pritožbene navedbe in podatke v spisu ugotavlja, da je bilo zaslišanje prič res opravljeno kot nujno preiskovalno dejanje v navzočnosti osumljenca, zagovornika in tožilca, z osumljencem pa je bil naknadno opravljen tudi razgovor s strani policije v obliki in na način kot to izhaja iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 7. 12. 2023 (priloga 14) in sicer po šestem odstavku 148. člena ZKP. Glede na vsebino uradnega zaznamka in v le tem zabeležene pravne pouke in navedbe osumljenca, je jasno, da v obravnavanem primeru ni šlo za nikakršno zaslišanje, ki bi narekovalo nujno navzočnost zagovornika, zato so tudi brezpredmetna nadaljnja navajanja o domnevnem tajnem zaslišanju ter namenu in posledicah le tega. Tako zbrana obvestila od osumljenca, ob predhodno podanem pravnem pouku, kot izhaja tudi iz navedenega uradnega zaznamka, pa niso predmet izločanja iz spisov, ker ne gre za nedovoljene dokaze, kot to zmotno nakazuje zagovornik. Zaslišanje osumljenca na policiji je sicer poseben procesni institut, urejen v določbi 148.a člena, za procesno veljavnost katerega morajo biti izpolnjeni v navedeni določbi določeni pogoji, vendar v obravnavani zadevi, kot že rečeno, zaslišanje ni bilo opravljeno, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.