Jedro

Cenilec pridobi pravico do nagrade in pravico do povračila stroškov za izvedensko delo šele, ko v celoti opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom sodišča. Kadar mora cenilec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki mu jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo, pa mu pripada nagrada tudi za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu cenilcu za gradbeništvo J. T. s prvim sklepom z dne 3. 2. 2017 za izdelavo pisnega dopolnilnega cenitvenega poročila priznalo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem znesku 303,32 EUR. Z drugim sklepom z dne 31. 3. 2017 je cenilcu za ustno podajanje mnenja na naroku 8. 3. 2017 priznalo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem znesku 268,20 EUR. V obeh primerih je od priznanih zneskov obračunalo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu, nato pa odredilo ustrezna nakazila na osebni račun cenilca in na ustrezne račune DURS.

2. Tožnik se je pritožil zoper oba navedena sklepa. Sklicuje se na vse pritožbene razloge. Predlaga njuno spremembo, podrejeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. V prvi pritožbi navaja, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja (pravilno cenitvenega poročila) potrebna iz razloga na strani izvedenca (pravilno: cenilca). Sodišče je enako nalogo kot tokrat cenilcu naložilo že s sklepom z dne 3. 6. 2016, vendar cenilec na zastavljena vprašanja ni ustrezno odgovoril, ker jih bodisi ni pravilno razumel, bodisi jih je spregledal. Do ponovne nagrade zato ni upravičen.

4. V pritožbi zoper drugi sklep tožnik navaja, da je cenilec tudi za ustno podajanje poročila že prejel nagrado po sklepu z dne 23. 12. 2016. Ponovno zaslišanje je bilo potrebno zato, ker cenilec svoje prvotne naloge ni pravilno opravil. Tudi zdaj na vsa vprašanja še vedno ni odgovoril, ali pa je to storil pristransko in na podlagi navedb tožencev.

5. Toženca na pritožbo nista odgovorila, medtem ko cenilec vztraja, da je verodostojno in strokovno odgovoril na vsa vprašanja sodišča in strank.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Cenilec je prvo cenitveno poročilo v tej pravdi (po sklepu sodišča z dne 3. 6. 2016) izdelal avgusta 2016. Na naroku 25. 11. 2016 je svojo cenitev še ustno pojasnil in odgovarjal na pripombe pravdnih strank. Po ponovni zahtevi sodišča (v sklepu z dne 12. 12. 2016), naj izračuna tržno vrednost spornih vlaganj, je januarja 2017 izdelal novo cenitev, ki jo je zagovarjal na naroku 8. 3. 2017, ko je sodišče sklenilo, da bo dokazovanje nadaljevalo z novim izvedencem oziroma cenilcem.

8. Izvedenec (enako cenilec) ima po 249. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravico do nagrade in pravico do povračila stroškov za izvedensko delo. Tožnikovo stališče v pritožbah, da cenilec pridobi to pravico šele, ko v celoti opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom sodišča, je pravilno. Takrat, kadar mora cenilec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki mu jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo, pa mu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih1 pripada nagrada tudi za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve.

9. V obravnavanem primeru je moral cenilec dopolniti svojo prvo cenitev zato, ker je v nasprotju z zahtevo sodišča uporabil drugačno metodo pri vrednotenju spornih vlaganj. Sodišče prve stopnje mu je kljub temu (s sklepom z dne 22. 9. 2016 in s sklepom z dne 23. 12. 2016) priznalo nagrado in stroške za prvo cenitev in njeno ustno podajanje na naroku, vendar se tožnik zoper takšno odločitev ni pritožil. 10. V dopolnjeni cenitvi je cenilec nato upošteval zahtevo sodišča, zato mu ni mogoče odrekati pravice do plačila za dodatno opravljeno delo. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, namreč ni pomembno, ali se stranke z njim strinjajo. Tožnik, ki očitno ni zadovoljen z rezultatom dokazovanja, se ne more izogniti zahtevanemu plačilu s trditvijo, da cenilec še vedno ni ustrezno odgovoril na vsa vprašanja. Če pa tožnik meni, da je cenilec neobjektiven oziroma pristranski, bi smel po 247. členu ZPP zahtevati njegovo izločitev, vendar tega ni storil. 11. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve cenilca ali ne. Čeprav je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožnika za imenovanje drugega cenilca, to ne vpliva na pravico prvega cenilca do plačila za opravljeno delo. Končno ni utemeljen niti pritožbeni očitek, da je cenilec plačilo že prejel. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanih dveh sklepih pri odmeri nagrade in stroškov pravilno upoštevalo zgolj dodatno opravljeno delo in ne tistega, ki je bilo potrebno za izdelavo prve cenitve ter njeno ustno obrazložitev.

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). Kot že navedeno, bi tožnik lahko upravičeno nasprotoval le plačilu nagrade in stroškov za prvotno cenitev, vendar te možnosti v postopku ni izkoristil. 13. Odločitev o zavrnitvi pritožb vključuje tudi priglašene tožnikove pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013, 50/2015