Jedro

Pripravljalno vlogo je toženec vložil prepozno, sankcija za takšno njegovo ravnanje pa je, da sodišče takšne vloge oziroma dejstev in dokazov, ki so v njej navedeni, ne upošteva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi VL 99220/2015 z dne 26.8.2015 naložilo tožencu, da tožeči stranki plača 505,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.8.2015 dalje in izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR. Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Po toženčevem ugovoru je razveljavilo navedeni sklep v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj in odločilo, da bo o dajatvenem delu sklepa in izvršilnih stroških odločalo v pravdnem postopku. V tem je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o izvršilnih stroških in tožencu še naložilo, da tožnici plača njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 43,45 EUR.

2. Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču prve stopnje očita, da mu je bila kršena pravica do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ustavna pravica po 22. členu Ustave Republike Slovenije, saj sodišče ni upoštevalo njegove pripravljalne vloge, ki mu jo je priporočeno poslal 25.1.2016. Z neupoštevanjem navedene izjave je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Z dopisom, ki ga prilaga pritožbi dokazuje, da je obstajalo razmerje med odvetnico A. A. in tožnico, kateri je tudi plačal dvakrat po 62,30 EUR. Tožničino zanikanje nakazil na tekoči račun omenjene odvetnice označuje za krivo izpovedbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa jo spremeni tako, da upošteva obe omenjeni plačili.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), v teh sporih pa je pritožbena presoja omejena zgolj na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Dejanska podlaga sodbe ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja oziroma predstavlja neizpodbojno podlago tudi pritožbene odločitve. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da toženec dolguje tožnici 505,22 EUR iz naslova neplačanih računov po dveh pogodbah, ki ju je sklenil s tožnico. Toženec je ugovarjal obračunu višine dolga, češ da tožeča stranka ni upoštevala plačil, ki so bila nakazana na račun njene odvetnice. Vendar pa je sodišče zaključilo, da toženec plačil ni uspel dokazati. Takšen dokazni zaključek je po mnenju toženca posledica kršitve njegove procesne pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo njegove pripravljalne vloge, ki jo je sodišču poslal s priporočeno vlogo 25.1.2016. 5. Po določilu četrtega odstavka 452. člena ZPP lahko tožena stranka v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. V 453. členu pa je navedeno, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prej navedenem členu, ne upoštevajo. Med drugim to pomeni, da sodišče ne sme upoštevati dejanskih navedb in dokazov, ki jih je stranka navedla v vlogi, ki jo je vložila po preteku omenjenega 8-dnevnega roka iz četrtega odstavka 452. člena ZPP. Toženec je prejel pripravljalno vlogo tožeče stranke 14.1.2016 s pozivom, da nanjo odgovori v 8-dnevnem roku. Navedeni rok se je iztekel 22.1.2016, toženec pa je na omenjeno pripravljalno vlogo odgovoril s svojo pripravljalno vlogo 25.1.2016, kot to v pritožbi tudi sam navaja. Pripravljalno vlogo je torej vložil prepozno, sankcija za takšno njegovo ravnanje pa je, da sodišče takšne vloge oziroma dejstev in dokazov, ki so v njej navedeni, ne upošteva. Toženčevih trditev v navedeni vlogi o delnem poplačilu dolga prvostopenjsko sodišče ni moglo oziroma ni smelo presojati.

6. Postopanje sodišča je bilo torej pravilno, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pa je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. Toženčeva pritožba se glede na navedeno izkaže za neutemeljeno. V skladu s 353. členom ZPP jo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.