Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča vstop v stanovanje zaradi popisa zapustnikovega premičnega premoženja ne bo v nasprotju z 8. členom EKČP (Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). V drugem odstavku sta določena kumulativno dva pogoja, in sicer, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom, kar je v obravnavanem primeru podano (184. in 185. člen ZD) in je nujno v demokratični družbi, zaradi v nadaljevanju taksativno naštetih primerov. Po oceni pritožbenega sodišča se s popisom zapustnikovega premičnega premoženja varujejo pravice in svoboščine dedičev, to je pravica, da se premoženje zapustnika ob smrti ugotovi v celotnem obsegu. Le na ta način lahko dediči dosežejo dedno pravico, ki jim jo zagotavlja zakon.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu za popis ugodi, ter se odredi in opravi popis zapustnikovega premičnega premoženja, ki se nahaja v stanovanju na naslovu L.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem zapuščinskem postopku v tretje odločalo o predlogu dedinje za popis zapustnikovega premičnega premoženja v stanovanju, v katerem je zapustnik živel do svoje smrti. S sklepoma z dne 13. 12. 2016 in 21. 2. 2017 je sodišče popis zapustnikovega premičnega premoženja odredilo, vendar je bil popis neuspešen, saj je sodno osebje prvič naletelo na zaklenjena vrata, drugič pa jih najemnik ni spustil v stanovanje.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da ponovnemu predlogu dedinje ni ugodilo, saj je pri zadnjem poskusu popisa premoženja ugotovilo nova dejstva, in sicer da je v stanovanju nov najemnik, poleg tega pa tretji, ki je lastnik stanovanja, vstopa v stanovanje ne dovoljuje. Glede na navedeno bi bila ponovna odreditev vstopa v stanovanje v nasprotju z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Poleg navedenega je ugotovilo, da je od smrti zapustnika minilo že več kot 10 let in da stanovanje ni prazno, temveč so v njem živeli najemniki, ki so ga po prepričanju sodišča uredili in opremili s svojimi osebnimi predmeti, zato ni pričakovati, da bi se po tolikih letih v stanovanju še nahajalo kakršnokoli zapustnikovo premoženje. Tretji, ki je lastnik stanovanja, to je gospodarska družba, je sodišču predložil fotografije, iz katerih je razvidno stanje stanovanja ter popis osnovnih sredstev oziroma pohištva za leti 2004 in 2005. Iz teh listin je razvidno lastništvo družbe na pohištvu v tem stanovanju. Glede sporne slike je sodišče dodalo, da se spor o tem, kdo je lastnik slike, lahko razreši tudi na drug način in ne z ogledom.

3. Dedinja v pritožbi navaja, da je sodišče njenim predlogom dvakrat ugodilo, vendar popisa ni bilo mogoče opraviti. V ponovnem predlogu je dedinja predlagala, da popis opravi sodni izvršitelj, ki bo lahko v primeru nasprotovanja popisa vstopil v stanovanje ob asistenci policije. Sodišče je ta predlog nedopustno zavrnilo. Obrazložila je, da je lastnik stanovanja podjetje A. d.o.o., ki spada v zapuščino po pokojnem zapustniku in je predlagateljica njegova družbenica. Že iz tega razloga je popis utemeljen. Poleg tega iz sodnega registra izhaja, da je direktorica podjetja žena enega od dedičev, ta dedič pa je tudi prokurist podjetja ter hkrati začasni skrbnik zapuščine, ki mora delovati v korist vseh dedičev. Ni torej razloga, da bi se podjetje kot tretji upiralo izvedbi popisa. Skladno z določili Zakona o dedovanju (ZD) je popis premičnin obligatoren, če tako zahtevajo zapustniki dedičev, in tudi takrat, če je premoženje pri kom drugem. Pritožnica je tekom postopka predlagala popis, ker naj bi se v stanovanju nahajale zapustnikove stvari, predvsem ročne ure, nakit in umetniške slike. Zato ni razloga, da sodišče ne bi opravilo popisa, tudi če se v njem nahaja najemnik stanovanja. Popis zapustnikovih premičnin ne bi bil v nasprotju z 8. členom EKČP in tudi ne v nasprotju s 36. členom Ustave Republike Slovenije (Ustava RS), na kar se sklicuje tretji, ki ne dovoli vstopa v stanovanje. Situacija je ravno obratna, z nespoštovanjem sodnih odredb zapuščinskega sodišča sta dediča dosegla, da je sodišče nazadnje obupalo in v izpodbijanem sklepu popis zavrnilo, s tem pa ravnalo v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic. Dedinja predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ponovnemu predlogu za popis zapustnikovega premičnega premoženja ugodi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. 184. člen ZD med drugim določa, da sodišče odredi popis in cenitev tudi, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki. 185. člen ZD nadalje določa, da popis obsega vse nepremično in premično premoženje, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti, obsega tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem, z navedbo pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi, ter tudi premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero se trdi, da ni njegovo. Po oceni pritožbenega sodišča so navedene določbe podlaga za odreditev popisa premičnega zapustnikovega premoženja v stanovanju, v katerem je živel do svoje smrti.

6. Pritožnica kot dedinja je v postopku podala ustrezno trditveno podlago za kakšno premično premoženje gre, z navedbo, da naj se popiše vse premično premoženje v stanovanju, v katerem sta z zapustnikom skupaj živela do njegove smrti. Izrecno je navedla, da se v stanovanju nahajajo posamezni zapustnikovi predmeti, kot so ure, nakit in umetniška slika. Ustrezna je njena trditvena podlaga tudi v delu, na kateri podlagi je premično premoženje pri tretji osebi, in sicer je navedla, da na podlagi lastništva stanovanja s strani gospodarske družbe. Da se v tem stanovanju nahajajo premične stvari, je razvidno iz fotografij stanovanja v prilogi A44 in iz popisa osnovnih sredstev, to je premičnih stvari v stanovanju, v prilogi A43. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je popis zapustnikovega premoženja tehnično opravilo, v katerem sodišče na podlagi določil zakona in na podlagi zahtev posameznih dedičev opravi popis vsega premoženja, ki se nahaja na lokaciji popisa. Kakšno je lastništvo navedenega premoženja, je stvar dokazovanja v zapuščinskem postopku, zato pri odločitvi pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati ugovora tretjega, to je gospodarske družbe, da je lastnica vsega premičnega premoženja v stanovanju.

7. Niso utemeljene navedbe sodišča prve stopnje, da popisa ni dopustno odrediti zaradi tega, ker je od smrti zapustnika minilo že več kot deset let in stanovanje ni bilo prazno, saj bodo ob popisu popisane premične stvari, kot rečeno, pa se bo njihova lastnina ugotavljala v zapuščinskem postopku. Vnaprejšnja predvidevanja sodišča prve stopnje, da ni pričakovati, da bi se po tolikih letih v stanovanju nahajalo še kakršnokoli zapustnikovo premoženje, so nedopustna.

8. Tretji je ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je nepravilno povzelo v izpodbijani sklep, da bo odreditev vstopa v tuje stanovanje v nasprotju z 8. členom EKČP, dodatno v ugovoru je tretji navedel, da bi takšen vstop predstavljal tudi kršitev 36. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do kršitve 36. člena Ustave RS ne bo prišlo. Ta člen določa, da je stanovanje nedotakljivo, v drugem odstavku pa, da nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje. V obravnavanem primeru bo do popisa prišlo na podlagi odločbe sodišča. EKČP v 8. členu pod naslovom Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja v prvem odstavku določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja, v drugem odstavku pa, da se javna oblast ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Po oceni pritožbenega sodišča vstop zaradi popisa zapustnikovega premičnega premoženja ne bo v nasprotju z navedenim 8. členom EKČP. V drugem odstavku sta določena kumulativno dva pogoja, in sicer, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom, kar je v obravnavanem primeru podano (184. in 185. člen ZD) in je nujno v demokratični družbi, zaradi v nadaljevanju taksativno naštetih primerov. Po oceni pritožbenega sodišča se s popisom zapustnikovega premičnega premoženja varujejo pravice in svoboščine dedičev, to je pravica, da se premoženje zapustnika ob smrti ugotovi v celotnem obsegu. Le na ta način lahko dediči dosežejo dedno pravico, ki jim jo zagotavlja zakon.

9. Glede podobnih primerov v bazi sodne prakse ni najti veliko odločb. Primerljiva je odločba VSL Sklep II Cp 728/2010 z dne 19. 5. 2010, kjer je navedeno, da predlog za popis in cenitev zapustnikovega premičnega premoženja, ki se je nahajalo v hiši in stanovanju ene od dedinj, ni utemeljen zaradi nedoločnosti trditev, za kakšno premično premoženje gre, in na kateri podlagi je pri tretji osebi, zato bi bila odreditev vstopa v tuje stanovanje v nasprotju z 8. členom EKČP. Vendar pa je v tu obravnavanem primeru ugotovljeno ravno nasprotno, to je, da je dedinja podala ustrezno trditveno podlago, zato je odreditev popisa premoženja skladna z obstoječo zakonodajo in določili EKČP. 10. Ob povedanem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu dedinje za odreditev popisa premičnega premoženja v stanovanju, kjer je zapustnik živel do svoje smrti, ugodilo. Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo odrediti, na kakšen način se bo popis izvedel, ob tem pa bo, glede na to, da sta bila dva predhodna poskusa popisa neuspešna, moralo presoditi tudi o predlogu dedinje, da se popis opravi po izvršitelju in po potrebi z asistenco policije.1

11. Sklep je sprejet na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 163. členom ZD.

1 Primerjaj odločbo VSL Sklep II Cp 3344/2016 z dne 6. 1. 2017.