Jedro

V negatorni pravdi mora sodišče ob ugotavljanju čigava je nepremičnina, na kateri je bilo vznemirjanje, upoštevati pravnomočno odločitev v postopku za določitev meje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V tej sicer obsežni pravdi je po opravljenem revizijskem postopku ostala odprta le še odločitev o ugotovitvenem tožbenem zahtevku glede vznemirjanja tožeče stranke na parceli št. 5195/1 k.o... in o restitucijskem zahtevku glede ponovne nadomestitve štirih panelnih plošč na to parcelo. Pritožbeno sodišče je ob vnovičnem odločanju o pritožbi tožene stranke le tej ugodilo in prvostopno sodbo tako spremenilo, da je zahtevka zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da tožeča stranka ni dokazala, da je lastnica prostora, na katerem je toženec opravil poseg. To izkazuje potek meje, določen v nepravdnem postopku. Odločilo je tudi o stroških vsega spora.

Proti tej odločbi je tožeča stranka vložila revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev zahtevku, le podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve višjemu sodišču. Ugotavlja, da je bila meja določena v nepravdnem postopku, da pa je v zakonskem roku začela pravdo na podlagi močnejše pravice. Prvo sodišče ji je to pravico priznalo in odločilo njej v korist, pritožbeno sodišče pa je zmotno menilo, da je bila meja enako določena v pravdi kot v nepravdnem postopku in v tem delu sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Revizija zoper to odločitev je bila zavržena. Tožeči stranki je bila tako odvzeta pravica do urejanja meje po močnejši pravici. Ena nepravilnost je potemtakem omogočila drugo in tako je bilo z nezakonitim postopkom tožniku onemogočeno dokazati pravilnost prvostopne sodbe v delu glede ureditve meje po močnejši pravici (lastnino spornega prostora in potek meje). Zato gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tudi v sedanjem revizijskem postopku je treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP (1977)), saj novi Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih (prvi odstavek 498. člena). V tej zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo 24.06.1998, torej pred uveljavitvijo novega zakona 14.07.1999 (503. člen ZPP).

Sicer pa je postopkovna kršitev, ki jo uveljavlja revizija (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) vsebinsko enako urejena kot v prejšnjem zakonu (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP (1977)). Vendar za takšno kršitev ne gre. Že v prejšnji revizijski odločbi (II Ips 279/99) je bilo nadrobno razloženo, zakaj je vrhovno sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo - ker ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkom za uveljavitev močnejše pravice v pravdi in si tako ni zagotovila pravico do revizije. Ne gre torej za to, da sodišče ne bi dalo možnosti tožeči stranki obravnavanje pred njim, marveč za to, da si je stranka sama zaprla pot revizijsko izpodbijati odločitev pritožbenega sodišča. Revizijsko sodišče tako ni moglo niti ni smelo poseči v odločitev pritožbenega sodišča. Ob ponovnem odločanju pa je moralo višje sodišče ugotoviti in upoštevati, na čigavem svetu je prišlo do zatrjevanega vznemirjanja in v zvezi s tem na čigavem svetu vzpostaviti prejšnje stanje (42. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Ker je bilo o spornem svetu odločeno v pravnomočno končanem sodnem postopku za ureditev meje, je moralo sodišče tako ugotovljeno stanje upoštevati. Ker se je sicer pravočasno začeti postopek za uveljavitev močnejše pravice neugodno končal za tožečo stranko, čeprav zaradi napake pritožbenega sodišča (v katero, kot rečeno, revizijsko sodišče ni moglo in ni smelo poseči), le to ni imelo več možnosti, da bi znova ugotavljalo, komu pripada svet na podlagi močnejše pravice.

Upoštevaje pravnomočno sodno razmejitev pravdnima strankama lastnih sosednih parcel (ki je ni mogoče več spremeniti v postopku na podlagi močnejše pravice), je izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča (glede slednjega je revizija niti ne napada) pravilna v materialnopravnem pogledu.

Uveljavljana revizijska razloga po povedanem nista podana in zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP (1977)).