Jedro

Razlogi, zaradi katerih stranka predlaga delegacijo, morajo biti očitno izkazani, biti pa morajo takšni, da omogočijo bolj smotrno izvedbo postopka.

Izrek

Predlog tožeče stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je z vlogo z dne 3.5.1999 pri sodišču prve stopnje vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog vlaga zaradi nedopustnega ravnanja Delovnega sodišča v Celju v zadevi... in zaradi drugih nezakonitih postopkov omenjenega sodišča ter kazenskega pregona dveh sodnikov s strani tožnika kot subsidiarnega tožilca. Predlaga, da naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije na temelju 68. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) določi kot pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ker Delovno sodišče v Celju ne more zagotoviti nepristranskega sojenja. Zoper posamezne sodnike Delovnega sodišča v Celju je tožnik vložil zahtevo za preiskavo in obtožni predlog, pritožil pa se je tudi na Sodni svet Republike Slovenije. Navaja, da njegov spor s toženo stranko traja že več let in da tožena stranka že več let nezakonito posluje. Delovno sodišče v Celju je pri obravnavanju tožnikovega predloga za izdajo začasne odredbe grobo kršilo pravice tožene (pravilno - tožeče) stranke. Kršilo je določila pravdnega postopka. Prepozno je tožeči stranki vročilo sklep revizijskega sodišča iz leta 1998 in tako onemogočilo tožniku možnost obravnavanja pred sodiščem v postopku do izdaje sklepa opr. št. Pd 463/98 z dne 15.12.1998. Sodišče je na temelju sklepa revizijskega sodišča nadaljevalo postopek še prej, preden je tožniku vročilo sklep revizijskega sodišča. Tožniku je hkrati poslalo sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17.11.1998 ter sklep Delovnega sodišča v Celju z dne 15.12.1998. Tožnik tako ni mogel pravočasno zahtevati izločitve sodnic, zato mu je bila kratena pravica do obravnavanja pred sodiščem.

Predlog ni utemeljen.

Po določilih 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi, zaradi katerih stranka predlaga delegacijo, morajo biti očitno izkazani, biti pa morajo takšni, da omogočijo bolj smotrno izvedbo postopka. Tožnik ne zatrjuje, da bi bilo mogoče postopek izvesti pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani z manj stroški, kot pred sodiščem, pri katerem je vložena tožba. Tožnik je v tej zadevi vložil že več predlogov za delegacijo, ki se niso izkazali kot utemeljeni. S tem tožnik sam omejuje možnost, da bi sodišče odločilo brez odlašanja (23. člen Ustave Republike Slovenije), njegovo ravnanje pa je tudi v nasprotju z načelom pospešitve postopka in prepovedi zlorabe pravic iz 11. člena Zakona o pravdnem postopku. Za zlorabo procesnih pravic gre tudi takrat, ko stranka te pravice namenoma izvršuje tako, da sama od tega nima nobene koristi, s svojim ravnanjem pa škoduje drugi stranki.

Trditve tožnika je mogoče razumeti tudi kot okoliščine, ki bi utemeljevale delegacijo po določilih 66. člena ZPP, ki določajo, da višje sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če zaradi izločitve sodnika pristojno sodišče ne more postopati. Do te situacije pride, če na pristojnem sodišču ni sodnikov, ki bi lahko odločali, ker so izločeni (70. do 74. člen ZPP). Za izločitev posameznega sodnika ne zadošča prepričanje stranke v njegovo pristranost oziroma nezadovoljstvo z vodenjem postopka. Ravnanja sodnikov v postopku pred Delovnim sodiščem v Celju, za katera tožnik meni, da so bila nezakonita, so ravnanja v zvezi z vodenjem postopka, v katerem je udeležen tožnik. Ta postopek še ni končan, zato ima tožnik vse možnosti morebitne napake izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon.

Namen delegacije je v tem, da se doseže lažji, gospodarnejši postopek. Zato ima predlog za delegacijo drugačno pravno naravo kot tožba, s katero tožnik v delovnem sporu uveljavlja preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega posamičnega akta.

Tožnik z navajanjem morebitnih kršitev določb pravdnega postopka ne izkazuje, da bi bilo mogoče pred drugim stvarno pristojnim sodiščem lažje in bolj smotrno izvesti postopek. Kršitve, ki jih navaja še niso bile ugotovljene, prav tako pa iz tožnikovih očitkov še ni mogoče sklepati, da so sodniki storili kazniva dejanja, ki jim jih očita.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da ne obstajajo zakonsko določeni tehtni razlogi za delegacijo, zato bi bila takšna odločitev v nasprotju z načelom gospodarnosti. Zato je revizijsko sodišče predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti po določilih 67. člena ZPP zavrnilo.