5. 9. 2022

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Vesna Ribarić, Ig, na seji 5. septembra 2022

sklenil:

1.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 40366/2010 z dne 18. 11. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. VII Kp 40366/2010 z dne 8. 10. 2019 in s sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju št. I K 40366/2010 z dne 11. 7. 2019 se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu št. I IKZ 40366/2010 z dne 16. 5. 2022, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Su 224/2022 z dne 3. 5. 2022 in sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju št. III Kr 40366/2010 z dne 5. 5. 2021 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnica je 11. 7. 2022 vložila ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju, s katero ji je sodišče zaradi neizpolnitve posebnega pogoja preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Črnomlju št. I K 40366/2010 z dne 20. 8. 2014; zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za varstvo zakonitosti; zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je sodišče zavrnilo njeno prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora; zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za izločitev sodnika; ter zoper sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za nadomestitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist. V zvezi s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju in sodbo Vrhovnega sodišča pritožnica navaja, da je ustavno pritožbo vložila po poteku predpisanega roka, ter predlaga izjemno odločanje o prepozno vloženi ustavni pritožbi. Predlog utemeljuje z navedbo, da naj bi imela okužbo s koronavirusom. Zato naj ne bi mogla potovati v Republiko Slovenijo, sodba pa naj bi ji bila vročena po oglasni deski sodišča.

Iz ustavnosodne presoje izhaja, da je pogoj za izjemno odločanje o prepozno vloženi ustavni pritožbi po tretjem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin razvidno, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine, in da zato izjemnega odločanja po navedeni zakonski določbi ni mogoče utemeljiti zgolj z zatrjevanjem okoliščin, ki naj bi opravičevale zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe.[1] Senat Ustavnega sodišča je pritožničino zatrjevanje o zamudi roka za vložitev ustavne pritožbe iz opravičenega razloga opredelil kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.[2]

Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora tisti, ki v postopku ustavne pritožbe predlaga vrnitev v prejšnje stanje zoper posamičen akt, izdan v kazenskem postopku, tak predlog vložiti v 15-dnevnem subjektivnem in šestmesečnem objektivnem roku, ki ju določa 117. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP).[3] Pritožnica ne pojasni, do kdaj naj bi bila pri njej prisotna okužba s koronavirusom. Ker pritožnica ni izkazala, da bi predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila v petnajstih dneh, ko je prenehal vzrok zamude, je senat njen predlog zavrgel (1. točka izreka).

Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju zavrgel, ker je prepozna, pritožnica pa ni izkazala, da bi šlo za posebno utemeljen primer za odločanje o prepozno vloženi ustavni pritožbi (2. točka izreka).

Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu in sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana (3. točka izreka).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena ter četrte in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejel soglasno.

Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) Predsednik senata

[1]Sklep Ustavnega sodišča št. Up-1345/08 z dne 4. 7. 2008.

[2]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-830/17 z dne 5. 3. 2018.

[3]Sklep Ustavnega sodišča št. Up-858/19 z dne 9. 5. 2022.