Jedro

Kadar si konkurirata načelo otrokove koristi in pravica starša do družinskega življenja (torej do stikov z otrokom in uresničevanja starševske skrbi), ima načeloma prednost otrokova korist kot tisti najvišji cilj, ki ga morajo, čeprav na škodo lastnih pravic, zasledovati tudi starši, pri čemer je treba ob tehtanju dveh ustavnih pravic vzpostaviti ustrezno ravnovesje.

Dekleti sta želeli, da se ju sliši in da lahko povesta svoje mnenje ter svoje občutke, kar je skladno z načelom, da je otrok subjekt postopka in da mu je treba vedno omogočiti, da se sliši njegov glas.

Odločanje o pravicah in koristih otrok ni in ne sme biti namenjeno sankcioniranju starša, ki ni ravnal prav.

Strokovna mnenja CSD so sodišču le v pomoč, sodišče pa jih ni dolžno upoštevati; odločiti mora upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje in koristi otroka, pri čemer pridobitev izvedenskega mnenja, strokovnega mnenja ali druge "strokovne podlage" CSD ni obvezna.

Izrek

I.Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep:

-v 1. alineji III. točke izreka spremeni tako, da po stiku ob sredah ob 19:00 uri pride oče iskat hčerki v Novo mesto na dom matere,

-in v IV. točki izreka spremeni tako, da se preživnina, ki jo je predlagateljica A. A. dolžna od 2. 12. 2024 dalje plačevati nasprotnemu udeležencu B. B. za vsako od mladoletnih hčera, zniža za 20 EUR, torej na znesek 200 EUR mesečno za vsako od deklet; zapadle preživnine, ki jih je predlagateljica A. A. dolžna plačati nasprotnemu udeležencu B. B. skupno za obe hčerki za čas od 1. 1. 2023 do 1. 12. 2024, pa se znižajo za 40 EUR, torej se v 1. do 8. alineji drugega odstavka IV. točke izreka navedeni zneski 344 EUR nadomestijo z zneski 304 EUR, v nadaljnjih alinejah od vključno 9. alineje pa do konca drugega odstavka IV. točke izreka pa se navedeni zneski 488 EUR nadomestijo z zneski 448 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III.Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo predlagateljico A. A., ki je hkrati nasprotna udeleženka po predlogu v pridruženi zadevi II N 2025/2022, v nadaljevanju imenovalo predlagateljica ali mati, nasprotnega udeleženca, ki je hkrati predlagatelj v pridruženi zadevi II N 2025/2022, pa nasprotni udeleženec ali oče.

2.Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta nekdanja zakonca, ki imata dve skupni hčerki, C. (roj. 2010) in D. (roj. 2012). Mati živi v X., oče pa v Ljubljani. Ob razvezi sta bili hčerki dodeljeni materi, oče je imel določene stike in je plačeval preživnino. Hčerki se 28. 12. 2022 s stika pri očetu nista vrnili k materi v X., temveč sta ostali pri očetu, ki je 30. 12. 2022 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, določitev stikov z materjo in spremembo odločbe o preživnini, skupaj z začasno odredbo (zadeva II N 2025/2022 Okrožnega sodišča v Ljubljani). Predlagateljica je dne 2. 2. 2023 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu vložila predlog za spremembo stikov očeta s hčerkama; zadeva je dobila opr. št. II N 40/2023 in Okrožno sodišče v Novem mestu ji je pozneje pridružilo zadevo II N 56/2023 (nekdanja zadeva II N 2025/2022 Okrožnega sodišča v Ljubljani). Nasprotni udeleženec je vložil še predlog za nadomestitev soglasja za prešolanje otrok (postopek II N 203/2023, ki je bil tudi pridružen tej zadevi).

3.V postopku je bilo vloženih več predlogov za začasne odredbe, ki jih je sodišče prve stopnje deloma izdalo (tudi po uradni dolžnosti), deloma zavrnilo. Te zadeve so bile dvakrat predmet preizkusa pred naslovnim sodiščem.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 297/2015 z dne 24. 11. 2018 (v zvezi s popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 15. 1. 2019 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 563/2019 z dne 5 23. 5. 2019) spremenilo tako, da je: dekleti zaupalo v skupno vzgojo in varstvo obema staršema ter za rezidenčnega starša določilo očeta (I. točka izreka); določilo naslov deklet pri očetu v Ljubljani (II. točka izreka); določilo stike deklet z materjo (III. točka izreka); določilo, da je predlagateljica dolžna od 2. 12. 2024 za vsako od deklet plačevati nasprotnemu udeležencu po 220 EUR preživnine mesečno, za že zapadle preživnine pa mu je dolžna plačati (skupno za obe hčeri) od vključno januarja 2023 do vključno avgusta 2023 znesek 344 EUR za vsak mesec in od septembra 2023 do vključno novembra 2024 znesek 488 EUR za vsak mesec (IV. točka izreka); nadomestilo soglasje predlagateljice za prepis obeh hčera na Osnovno šolo U. v Ljubljani (V. točka izreka); za primer kršitve določenih stikov izreklo kršitelju denarno kazen 500 EUR (VI. točka izreka); zavrnilo predlog predlagateljice ter v preostalem delu predlog nasprotnega udeleženca (VII. in VIII. točka izreka); določilo nesuspenzivnost pritožbe zoper III. in VI. točko izreka (IX. točka izreka) ter določilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (X. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

5.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje predlagateljica. Pritožba je izjemno obsežna, večkrat z različnimi besedami ponavlja eno in isto, hkrati pa se s številnimi razlogi izpodbijanega sklepa vsebinsko ne sooči in govori mimo njih, zato pritožbeno sodišče njene vsebine na tem mestu ne bo podrobneje povzemalo. Bistvene teze pritožbe so: nasprotni udeleženec ves čas odtujuje otroka, ju hujska proti materi (predlagateljici) in ju indoktrinira; dekleti ne govorita resnice, temveč tisto, kar od njiju zahteva oziroma pričakuje oče; sodišče prve stopnje ni upoštevalo strokovnih mnenj Centra za socialno delo Z. (v nadaljevanju CSD Z.), iz katerih izhaja, da sta dekleti pri očetu ogroženi in da je nujna njuna vrnitev k materi v X.; sodišču prve stopnje očita različne procesne kršitve, pristranskost in nepošteno sojenje; izpodbija režim stikov in določitev preživnine.

6.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7.Pritožnica je po izteku pritožbenega roka na naslovno sodišče poslala več "obvestil sodišču" (z dni 28. 3., 18. 4. in 14. 5. 2025), v katerih sporoča o nedavnih dogodkih in domnevnih nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca. Res je, da lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno pritožbo (tretji odstavek 36. člena Zakona o nepravdnem postopku1 ), vendar pa ni mogoče upoštevati dogodkov, ki so se zgodili po izdaji izpodbijane odločbe, saj pritožbeni preizkus zavezujejo časovne meje pravnomočnosti.2

8.Enako velja tudi za vloge, ki jih je po izteku pritožbenega roka vložil nasprotni udeleženec (z dni 7. 4., 24. 4. in 13. 5. 2025), pa tudi za pritožbene navedbe, ki se tičejo dogodkov po izdaji sklepa (23. in 24. stran pritožbe).

9.Pritožba je deloma utemeljena.

10.O procesnih in ustavnih kršitvah:

11.Pritožba na več mestih očita sodišču prve stopnje pristranskost, neenakopravno obravnavo, dogovarjanje sodnice z nasprotnim udeležencem za hrbtom pritožnice, da je bilo sodišče na naroku "silno slabe volje," da je bilo seznanjeno, kakšna bo [nekoč v prihodnosti sprejeta] odločitev sodišča druge stopnje ipd. V zvezi s tem pritožbeno sodišče opozarja na dve dobro znani in utrjeni stališči sodne prakse. Prvič, pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodišča, je predlog za izločitev sodnika. Pritožnica niti ne zatrjuje, da bi to pravno sredstvo v predmetnem postopku uporabila. Drugič, nestrinjanje z odločitvijo sodišča, vodenjem postopka, pa tudi morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, same po sebi ne morejo pomeniti razloga za izločitev v smislu 70. in nadaljnjih členov Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom ZNP-1. S tem je odgovorjeno na vse po pritožbi razpršene očitke o domnevni pristranskosti razpravljajoče sodnice.

12.Pritožba sodišču prve stopnje na več mestih očita kršitev pravice do izjave, neobrazloženost sodbe oziroma kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre dejansko za izpodbijanje dokazne ocene in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen in vsebuje razloge o odločilnih dejstvih. Ni nujno, da sodišče neposredno odgovori na prav vsako navedbo stranke, temveč zadošča, da sodišče na navedbe odgovori posredno, na primer tako, da ugotovi obstoj logično nasprotnih dejstev.

13.Pritožba navaja, da naj bi bilo dejansko stanje nezakonito; da sodba temelji "na vnaprejšnjem prejudiciranju in namernemu ustvarjanju domnevno pravilnega dejanskega stanja" ipd. Dejansko stanje sodbe je skupnost vseh v procesu priznanih ali dokazanih pravotvornih dejstev, ki so po mnenju sodišča pomembna za razsojo in ki tvorijo podlago za uporabo objektivnega prava.4 Dejansko stanje torej ne more biti "nezakonito" niti "ustvarjeno," temveč je lahko le zmotno ali nepopolno ugotovljeno.

14.Pritožba večkrat navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb oziroma dokazov predlagateljice, s čimer naj bi kršilo njeno pravico do izjave. Zdi se, da pritožnica pravico do izjave enači s "pravico do uspeha v postopku," kar pa je neutemeljeno, saj sodišče odloči na podlagi ustave in zakonov, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega dokaznega postopka. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni sprejelo predlagateljičinih navedb in pravnih naziranj, ne more pomeniti kršitve pravice do izjave.

15.Pritožbena navedba, da "sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, katere je predlagala predlagateljica" (34. stran pritožbe), je očitno neresnična; sodišče prve stopnje je zaslišalo predlagateljico in vpogledalo njene listinske dokaze. V nadaljevanju pritožba našteva dokaze,5 ki naj bi jih sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, vendar pri večini sploh ne pove, katero relevantno dejstvo naj bi se z njimi dokazovalo. Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti ta kršitev zatrjevana konkretizirano; v primeru neizvedenih dokazov mora stranka določno navesti, katero pravno relevantno dejstvo bi z (ne)izvedenim dokazom lahko ugotovilo in tudi, kako bi ugotovitev takega dejstva vplivala na odločitev sodišča prve stopnje.6 Pri večini zgolj naštetih dokazov pritožba tem kriterijem ne zadosti. Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokazov ustrezno pojasnilo.

16.Glede izvedencev je zapisalo (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da so izvedenci, postavljeni v prejšnjih postopkih, ugotovili relativno trajne osebnostne lastnosti obeh staršev, pri čemer ni nobeden od udeležencev postopka zatrjeval, da se je od obravnave pri navedenih izvedencih udeleževal kakšnih terapevtskih procesov v smislu želje po spremembi svojih osebnostnih lastnosti; pritožnica konkretizirano ne zatrjuje nasprotnega, prav tako ne zatrjuje konkretizirano, da bi bile katere od ugotovitev izvedencev netočne. Razlog za zavrnitev ponovne postavitve izvedencev je tudi, da to ne pomeni nudenja pomoči dekletoma in da je treba zaključiti njuno agonijo s posrednim in neposrednim sodelovanjem v tem sodnem postopku (22. in 23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa na 23. strani); tudi s temi razlogi se pritožba konkretizirano ne sooči. Poleg tega se pritožnica - ko ji to ustreza - sama sklicuje na izvedensko mnenje dr. G. G. (5. in 22. stran pritožbe), s čimer negira pritožbeno tezo, da sodišče mnenj iz drugih postopkov ne bi smelo uporabiti. To tezo implicitno negira tudi z navedbami, da je sodišče prve stopnje iz mnenj vzelo le tisti del, s katerim je lahko utemeljilo izpodbijani sklep, pri čemer pritožba ne pove, katerega bistvenega dela naj bi sodišče prve stopnje ne upoštevalo. O izvedenskih mnenjih iz drugih postopkov se je predlagateljica imela možnost izjaviti (sama je bila stranka teh postopkov), zato ne gre za kršitev pravice do izjave; uporaba dokaza iz drugega postopka pa tudi ne pomeni kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, kot zmotno meni pritožba. Ker se pritožba vsebinsko ne sooči z nasprotnimi ugotovitvami izvedencev dr. E. E. in dr. F. F. (ki jih bo sodišče druge stopnje predstavilo v nadaljevanju), tudi ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na domnevno spregledane ugotovitve izvedenca dr. G. G. (5. stran pritožbe).

17.Pritožbene navedbe, da je predlagateljica vključena v "vrsto obravnav pri centru za krepitev starševskih kompetenc" in da je predložila potrdila o obiskovanju "tovrstnih svetovanj od leta 2016," so nekonkretizirane, sklicevanje na druge listine v spisu pa ni upoštevno, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo.

18.Glede prič je sodišče prve stopnje pojasnilo, da so bile predlagane glede ravnanja posameznih udeležencev v posameznih situacijah in da s tem pokažejo osebnostne lastnosti enega ali drugega udeleženca, kar pa ni odločilno, saj je sodišče prve stopnje te lastnosti ugotovilo s pomočjo izvedencev, dekleti pa sta v postopku sami večkrat izrazili svoje mnenje. Za kakšne pravno relevantne "posamezne dogodke" naj bi šlo, pritožba ne pove. Tudi ne pove, kdo je H. H. in za kakšen obisk naj bi šlo; sodišče prve stopnje H. H. ne omenja, zato so tozadevne pritožbene navedbe nerazumljive. Enako velja za (pritožničino) sestro B. A., ki je bila priča "več dogodkom" (ni jasno, katerim); domnevno preprečevanje učenja na stikih ni očitek, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev (zaključek 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Neutemeljeni so tudi očitki glede nezaslišanja priče I. I., saj pritožba ne pove, kaj bi imenovani lahko povedal poleg tega, kar je že zapisano v mnenjih CSD Z., ki jih je predlagateljica vložila v spis (razlogi o teh mnenjih sledijo v nadaljevanju). V zvezi s to pričo pritožba prihaja sama s sabo v nasprotje, ko navaja: "Gre za eno ključnih prič, katere sodišče ni zaslišalo, ni podalo razlogov, pri čemer ne gre za psihiatra ali kliničnega psihologa, kar pomeni, da niti ni strokovno usposobljen, da bi lahko podajal ocene o osebnih lastnostih enega ali drugega starša." Razlogi glede poizvedb na FURS, glede mnenj CSD in drugih ustanov ter razgovorov z dekletoma sledijo v nadaljevanju.

19.Predlagateljica še navaja, da ji je bila kršena pravica do poštenega sojenja, kar utemelji s splošnim teoretičnim diskurzom o tej pravici ter pravici do izjave (ta stališča so pravilna, vendar brez konkretne povezave s tem postopkom), nato pa "opozarja na okoliščino, da postopek tudi sicer ni potekal pošteno," kar je zgolj subjektivno mnenje stranke. Da pravica do izjave ne pomeni tudi pravice, da sodišče strankine izjave sprejme kot resnične, njenim dokazom pa pokloni vero, je bilo že pojasnjeno. Kaj želi pritožba povedati z navedbami na 37. strani, da "je sodnik v takšnem položaju, da mora zanikati ravnanja, ki se ne bi smela zgoditi …," ni jasno. Pritožba na 37. strani govori o razgovoru sodnice z nasprotnim udeležencem, pri čemer ni jasno, ali naj bi šlo za pogovor na naroku ali izven naroka, pri čemer - kot je razbrati iz pritožbe - naj bi šlo za pogovor o širitvi stikov. Zakaj bi bilo domnevno prigovarjanje sodnice nasprotnemu udeležencu, da pristane na širitev stikov, v nasprotju z interesi otrok oziroma predlagateljice in zakaj bi to pomenilo nepošteno sojenje (pri čemer tak razgovor sploh ni izkazan, temveč gre le za trditve pritožbe), pritožba ne pojasni.

20.Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo je napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.7 Na grajo dokazne ocene, ki je konkretizirana v skladu z zgoraj povzetim standardom, bo pritožbeno sodišče odgovorilo v nadaljevanju, medtem ko na posplošene in pavšalne očitke o napačni dokazni oceni; o tem, da se sodišče ni opredelilo do vseh navedb predlagateljice, do predloženih dokazov; da se ni opredelilo do mnogih izjav ljudi, ki so z dekletoma in predlagateljico preživeli veliko časa; o selektivnem povzemanju dokazov ipd., ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

21.Pritožbena graja 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa se nanaša na pravno neodločilna dejstva (ali sta na neformalni razgovor 12. 6. 2024 dekleti pripeljala oba starša ali pa le oče; ali je predlagateljica podala soglasje za razgovor z otrokoma; da je sodnica otroka le odpeljala, ne da bi vprašala starša, ali se strinjata) in hkrati navaja, da je pritožnica preslišala izjavo sodnice na naroku 27. 9. 2024 glede oprave neformalnega razgovora. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje razgovor z dekletoma opravilo in v zvezi s tem napravilo zaključke (ki bodo predstavljeni v nadaljevanju).

22.Pritožba utemeljeno navaja, da bi bilo v tem postopku treba dekletoma postaviti kolizijskega skrbnika. Slednjega sodišče postavi, če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo (peti odstavek 45. člena ZNP-1), kar je med drugim podano tudi tedaj, ko eden, drugi ali oba starša v postopku ne zasledujeta največje koristi otrok, temveč dajeta prednost svojim koristim in interesom. To se je dogajalo tudi v tem postopku, pri čemer krivdo za to nosita oba starša. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je zaradi koristi otrok treba postopek čim prej končati, saj sta dekleti z njim zelo obremenjeni (23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa govori o njuni agoniji zaradi posrednega in neposrednega sodelovanja v postopku). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva in odločilo o vseh relevantnih razmerjih, pri čemer je ustrezno zavarovalo koristi otrok tudi s svojo aktivno vlogo (razgovori z dekletoma), dejstvo, da ni postavilo kolizijskega skrbnika, ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

23.Pritožnica navaja, da naj bi ji sodišče prve stopnje kršilo pravico do družinskega in zasebnega življenja. Navedbe o kršitvi zasebnega življenja oziroma zasebnosti so povsem nekonkretizirane, zato podrobnejšega odgovora ne terjajo. Glede družinskega življenja pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah, koristih in interesih mladoletnih otrok, glavno vodilo vseh državnih organov, vključno s sodiščem, varovanje otrokove koristi (7. člen Družinskega zakonika8 ; primerjaj tudi prvi odstavek 54. člena Ustave RS); na to načelo se nekajkrat sklicuje tudi pritožba. Kadar si konkurirata načelo otrokove koristi in pravica starša do družinskega življenja (torej do stikov z otrokom in uresničevanja starševske skrbi), ima načeloma prednost otrokova korist kot tisti najvišji cilj, ki ga morajo, čeprav na škodo lastnih pravic, zasledovati tudi starši,9 pri čemer je treba ob tehtanju dveh ustavnih pravic vzpostaviti ustrezno ravnovesje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje to zahtevno nalogo ustrezno opravilo in preverljivo obrazložilo, zakaj je v nekaterih segmentih dalo prednost koristim otrok pred pričakovanji in željami matere (predlagateljice). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagateljičina pravica do družinskega življenja ni spregledana, saj je sodišče prve stopnje določilo skupno starševstvo in stike deklet z materjo, ki so po obsegu primerljivi s stiki, ki se v družinskih postopkih običajno določijo nerezidenčnemu staršu, kadar otrok in nerezidenčni starš ne bivata v istem kraju.

Glede mnenj CSD in drugih organov:

24.Velik del pritožbenih navedb je mogoče strniti na način, da bi sodišče prve stopnje moralo svojo odločitev opreti na mnenja, analize in ocene ogroženosti CSD Z. oziroma multidisciplinarnega tima, ki ga je formiral ta CSD, ne pa na ugotovitve CSD Ljubljana ter na izjave deklet o tem, kje in kako želita bivati.

25.Mnenja CSD Z., na katera se sklicuje pritožba, je poenostavljeno mogoče povzeti tako, da oče dekleti odtujuje in hujska proti materi, s čimer nad dekletoma vrši psihično nasilje, zato ni primeren za varstvo in vzgojo otrok, medtem ko je mati bolj primerna, zato bi ji morali biti dekleti zaupani v varstvo in vzgojo.

26.Res je, kar navaja pritožba, da je mnenje CSD, ki je strokovna institucija, v družinskih zadevah primerljivo z mnenji izvedenca (108. člen ZNP-1), vendar pa pritožba spregleda, da kljub temu sodišče na mnenje CSD (niti na mnenje izvedenca) ni vezano, temveč ga obravnava in ocenjuje enako kot vse druge dokaze, kar je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo v 22. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

27.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje mnenj CSD Z. ni spregledalo (npr. 22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), jih je pa kritično presodilo in tudi navedlo zadostne ter preverljive razloge, zakaj tistih ugotovitev mnenja, na katere se sklicuje pritožba, ni upoštevalo v taki meri, kot bi želela predlagateljica.

28.Ni mogoče spregledati, da se ugotovitve dveh skupin strokovnih institucij (dolenjskih in ljubljanskih) razlikujejo v bistvenem vprašanju: ali je za dekleti bolje, da bivata pri materi v X. ali pri očetu v Ljubljani. Zaključek o tem, kaj je v največjo korist otroka, je pravni zaključek, ki je pridržan sodišču, mnenja CSD pa so mu (enako kot izvedenska mnenja) zgolj v pomoč. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča ustrezno in prepričljivo obrazložilo, zakaj mnenjem in analizam CSD Z. ne more v celoti slediti (17., 19., 22. in 23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je večjo težo kot mnenjem CSD Z. dalo neposrednim ugotovitvam in lastnim zaznavam ob razgovorih z dekleti, ugotovitvam CSD Ljubljana ter šole, ki jo dekleti obiskujeta v Ljubljani.

29.Pritožba na več mestih navaja, naj se mnenja CSD Z. sprejmejo kot del trditvene podlage pritožbe, kar je neutemeljeno, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo in sklicevanje na druge vloge ter listine v spisu ne zadošča. Kljub temu je sodišče druge stopnje v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, zaradi varovanja otrokove koristi, navedene listine vpogledalo in ugotavlja, da jih pritožnica v marsičem povzema selektivno.

30.Številna mnenja CSD Z., na katera se sklicuje pritožnica, so bila narejena leto ali skoraj dve pred izdajo izpodbijanega sklepa, kar ni nepomembno glede na dejstvo, da sta dekleti v obdobju hitrega odraščanja, torej bi se prav za ta mnenja lahko reklo, da so "pretečena," kar sicer pritožba očita mnenjema izvedencev E. E. in F. F. V številnih mnenjih se ponavljajo leto in več stare ugotovitve, kako je oče oviral izvrševanje stikov, četudi je nato ugotovljeno, da se sedaj stiki izvajajo, tudi večdnevni, in da je težav manj.

31.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da CSD Z. v zadnjem času10 ni opravil nobenih razgovorov z očetom, temveč le z materjo, kar je razvidno tudi iz zapisnika multidisciplinarnega tima z dne 20. 12. 2023 (priloga A106), na katerega se večkrat sklicuje pritožba, in iz analize tveganj z dne 17. 9. 2024, kjer je zapisano (priloga C16, 8. stran), da ko je oče zaprosil za nov termin zaradi bolezenske odsotnosti (maja 2024), mu je CSD odgovoril, da "trenutno zaradi zapolnjenih urnikov ni mogoče predlagati novega termina." Dejstvo, da CSD ob vsej aktivnosti od maja do septembra, ko je bila sestavljena analiza tveganj, ni "našel" prostega termina za en razgovor z očetom, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo kot nenavadno. Posledica tega je, da mnenja CSD Z. temeljijo pretežno na prikazu dogodkov z materine strani, manjka pa druga (očetova) plat zgodbe. V zvezi s tem so neprepričljive pritožbene navedbe, da naj bi CSD dejansko želel opraviti razgovor z dekleti in da razgovora ni opravil niti z mamo. Slednje je očitno neresnično, saj je iz mnogih zapisnikov in mnenj CSD Z. razvidno, da temeljijo na izjavah matere; tudi si ni mogoče misliti, kako bi sicer CSD Z. vsa ta dejstva o dogajanjih v zvezi s posameznimi stiki ipd. sploh ugotovil.

32.Iz zapisnika z dne 20. 12. 2023 je razvidno, da je strokovni delavec CSD Z. dne 24. 10. 2023 na OŠ U. opravil neformalni razgovor z namenom preveriti počutje deklic v novem šolskem okolju ter bivanje pri očetu, vendar, kot izhaja iz zapisnika, "poglobljen pogovor ni bil možen, temu primerna so bila vprašanja, iz katerih ni bilo možno sklepati na tveganja v skrbi za otroka s strani staršev,"11 nič pa ni zapisanega niti o "nepoglobljenih" ugotovitvah strokovnega delavca ali o tem, kaj sta dekleti povedali. V nadaljevanju (4. stran) navedeni zapisnik omenja dopis očetove pooblaščenke, "pri čemer se je odvetnica premalo skrbno navezala in dopisu tudi priložila okrožnico MDDSZEM," kar je zopet nerazumljivo (kaj naj bi pomenilo, da se je "odvetnica premalo skrbno navezala"?). Tako nejasni zapisi tudi pri sodišču druge stopnje ne vzbujajo vtisa verodostojnosti in strokovne prepričljivosti.

33.Pritožba v zvezi z zapisnikom multidisciplinarnega tima z dne 20. 12. 2023 izpostavlja (18. stran pritožbe) prav ugotovitve, ki jih nikakor ni mogoče označiti za strokovne ugotovitve ("gre za nezaupanje v sistemske rešitve;" "sistem je žrtvoval celotno situacijo družine ...;" "mama je trčila v zid sistema, oče pa jo medtem s svojim ravnanjem izključuje iz starševstva;" "oče uporablja vzvode in izčrpavanja, ko intenzivno vlaga vloge na sodišče"), temveč je v njih mogoče zaznati nezaupanje v sodišče12 in prikrito averzijo do nasprotnega udeleženca; ne eno ne drugo ne pripomore k verodostojnosti in objektivnosti strokovnega mnenja. Pritožba navedeni zapisnik povzema tudi selektivno, saj na primer povsem spregleda zaključek na 6. strani, da sta dekleti zdaj že starejši in da bo potrebno upoštevati njune izjave o željah, kje in kako bi živeli.

34.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v analizi tveganj in oceni ogroženosti z dne 17. 9. 2024 (priloga C16) govora pretežno o ravnanjih enega in drugega starša pri izvajanju stikov ter napačnih, neprimernih in škodljivih ravnanjih očeta. V analizi, pri katerem od staršev sta dekleti bolj ali manj ogroženi oziroma pri katerem bo zanju bolje poskrbljeno (sklepna ugotovitev je, da naj se dekleti čimprej vrneta k materi v X.), povsem umanjka razmislek o tem, da v trenutku pisanja analize dekleti že skoraj 10 mesecev bivata v Ljubljani, kjer tudi obiskujeta osnovno šolo, v katero sta (to ugotavlja tudi analiza) dobro vpeti in učno uspešni. Prav tako analiza v ničemer ne obravnava želja obeh deklet (čeprav je to izpostavljeno kot pomembno na 6. strani zapisnika multidisciplinarnega tima z dne 20. 12. 2023), zato jo sodišče druge stopnje ocenjuje kot nepopolno. Zato je tudi sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko njenim zaključkom ni sledilo brez zadržkov.

35.Po drugi strani je CSD Ljubljana na domu deklet v Ljubljani 28. 9. 2023 opravil nenapovedan obisk (analiza tveganj z dne 17. 9. 2024, 6. stran; uradni zaznamek z dne 2. 10. 2023, priloga B79) in ugotovil, da se dekleti dobro počutita, da imata v novem okolju veliko prijateljev in jima je šola všeč, dobro se razumeta s polbratcem in tudi bivalne razmere so urejene.

36.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da CSD Ljubljana ni opravil razgovora z materjo in da je sploh ne pozna, saj CSD Ljubljana ni ugotavljal starševskih zmožnosti predlagateljice, temveč razmere, v katerih deklici živita, kako se počutita in kako jima gre v šoli. Teh ugotovitev pritožba konkretizirano ne izpodbija. Pritožbi tudi ne pripomore sklicevanje na (skoraj dve leti star) zapis multidisciplinarnega tima z dne 18. 1. 2023, da poročilo CSD Ljubljana "ni bilo od večje pomoči, saj je bil obisk napovedan," saj se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na uradni zaznamek CSD Ljubljana z dne 2. 10. 2023, (priloga B79), ki poroča o nenapovedanem obisku.

37.Ne drži, da naj bi se sodišče prve stopnje oprlo zgolj na strokovna stališča CSD Ljubljana, saj se je oprlo na več podlag ter se kritično opredelilo tudi do ugotovitev CSD Z. (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); na izvedenska mnenja (18. točka obrazložitve), na razgovor z dekletoma (22. in 23. točka obrazložitve) ter na poročili OŠ U. z dne 8. 3. 2024 (priloga A77) in z dne 10. 7. 2024 (list. št. 511 do 512), ki jo dekleti sedaj obiskujeta (29. točka obrazložitve).

38.Iz prvega poročila OŠ U. je razvidno, da sta se dekleti lepo vključili v šolo, zadovoljni sta s šolo in sošolci, ki so ju lepo sprejeli, imata pa nekaj težav: mlajšo D. pogosto boli trebuh, večkrat potoži, da se slabo počuti in da bi rada šla domov ter ima pogoste obrazne tike;13 starejša C. v šoli težav ni pokazala, vendar je oče povedal, da izgublja voljo do dela, se sooča s strahovi in da odklanja hrano ter se prehranjuje le z izbranimi jedmi. V poznejšem poročilu (ob koncu šolskega leta 2023/2024) pa je ugotovljeno, da je D. v šoli zelo uspešna (prevladujejo odlične ocene, sodelovala je na več tekmovanjih, tudi mednarodnih), medtem ko je C. prav dobra (sodelovala je na Cankarjevem tekmovanju), je bolj zaprta vase in ne kaže stiske navzven, čeprav je v stiski in je razredničarki povedala, da jo obremenjuje odnos matere do nje. V tem poznejšem poročilu ni več omemb slabosti, bolečin v trebuhu in tikov pri D., niti težav s prehranjevanjem14 pri C.; razen stisk pri slednji se ne omenja nobenih posebnih težav.15 Na podlagi teh poročil je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa16), da sta se dekleti v novo šolsko in bivalno okolje v Ljubljani zelo dobro vključili in da je zato v večjo korist dekletoma, da ostaneta na trenutni šoli, ki jo obiskujeta, saj bi vrnitev v prejšnjo šolo zanju predstavljala močan stres in dodatno stisko, kar zagotovo ni v korist otrok.

39.Pritožba na 11. strani navrže, da sodišče od CSD "ni prejelo mnenja o predodelitvi otrok in s tem določitve novega stalnega naslova za otroka in naslova za vročanje ter s tem določitve stikov otrok z mamo in plačevanju preživnine." Kakšno zvezo naj bi imela določitev naslova s stiki, ni jasno; prav tako ni jasno, ali pritožba s temi navedbami uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali kakšno procesno kršitev. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče lahko odloči o pravicah, koristih in potrebah otrok tudi brez mnenja CSD, kar še posebej velja za vprašanja, ki nimajo nobene zveze s posebnimi psihološkimi ipd. znanji (npr. določitev naslova in preživnine).

Glede bivanja in šolanja deklet v Ljubljani:

40.Glede na starost deklet je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je njunim željam in mnenju prisluhnilo (česar CSD Z. očitno ni storil, saj v analizi tveganj in oceni ogroženosti z dne 17. 9. 2024 ta vidik ni zajet), sodnica pa je na podlagi svojega neposrednega zaznavanja (iudicatrix facti) tudi lahko ocenila izpovedbi deklet kot trdni in pristni, torej ne izmišljeni ali naučeni, kot neutemeljeno skuša prikazati pritožba, ki odraščajočima dekletoma neutemeljeno odreka vsakršno samostojnost in možnost izražanja lastnega mnenja. Dekleti sta želeli, da se ju sliši in da lahko povesta svoje mnenje ter svoje občutke (22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar je skladno z načelom, da je otrok subjekt postopka in da mu je treba vedno omogočiti, da se sliši njegov glas. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da sta dekleti bili in sta še vedno pripravljeni zamenjati kraj bivanja in šolanja, saj se pri očetu počutita bolje, ker je bolj mirno okolje (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

41.Sodišče prve stopnje ni slepo sledilo željam deklet, temveč je presodilo, ali je njuna želja skladna z njuno koristjo (19. in 22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Njuni želji je primerjalo in v skladu z metodološkim napotkom 8. člena ZPP ocenilo v povezavi z zgoraj povzetimi mnenji in poročili, pri čemer je upravičeno poklonilo večjo težo tistim mnenjem in poročilom, ki so upoštevala tudi in predvsem sedanjo situacijo glede bivanja in šolanja deklet. Pritožbene navedbe, da sodišče ne pojasni, na podlagi česa temeljijo ugotovitve glede odnosa deklet s posameznim staršem, so očitno neutemeljene; pritožbeno sodišče napotuje na branje 19. do 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki to odločitev sodišča prve stopnje obširno utemeljijo.

42.V zvezi z izraženim mnenjem deklet, ki bivanje pri materi odklanjata in dajeta prednost bivanju v Ljubljani pri očetu, je pri presoji, ali je to mnenje pristno, iskreno in tudi v njuno korist, treba upoštevati tudi razlog, zakaj dekleti bivanje pri materi odklanjata. Glavni očitek deklet je, da mati zanika svoja pretekla ravnanja do deklet ter ju skuša prepričati, da se dogodki niso zgodili na tak način oziroma ju v zvezi s temi dogodki postavlja na laž (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar pritožnica pravzaprav ves čas zatrjuje tudi v pritožbi (oziroma zatrjuje, da "sta bili deklici s strani očeta dne 24. 12. 2022, pred tem dnem in tudi kasneje zmanipulirani in indoktrinirani in da do fizičnega nasilja nikoli ni prišlo") - kar je razumeti, kot da naj bi bilo vse, kar dekleti govorita o materinem neprimernem vedenju ter konfliktu, neresnično oziroma izmišljeno.

43.Pritožba večkrat izpostavi, da sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, kateri naj bi bili neprimerni vzgojni ukrepi oziroma nasilna dejanja predlagateljice do deklet. To drži le deloma. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo očitke iz kazenske ovadbe (ki je bila pozneje zavržena) in ki sta jih dekleti opisovali različnim organom (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nekateri teh očitkov so tako bizarni (npr. domnevni dogodek z zobno pasto in majico junija 2022), da pritožbeno sodišče ocenjuje kot zelo malo verjetno, da bi si jih kdo izmislil.

44.Poleg tega na obstoj nekakšnih nedefiniranih, a zagotovo ne popolnoma banalnih konfliktov in preteklih neprimernih ravnanj predlagateljice, povezanih s hčerkama, nakazujejo tudi nekatere listine, na katere se sklicuje sama predlagateljica v pritožbi. V analizi tveganj CSD Z. z dne 17. 9. 2024 je zabeleženo, da je mati v pogovoru zanikala nasilje nad hčerkama, izpostavila pa je, da so "nastale občasno konfliktne situacije, vendar opis njenih ravnanj je pretiran." Psihologinja CSD (očitno Z.) je ob razgovoru 26. 1. 2023 pri dekletih zaznala čustveno stisko zaradi materinih neprimernih vzgojnih prijemov (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in dodala, da je pomembno, "da jima drugi starš, oče, pomaga pri razreševanju te stiske, ki jo izkazujeta z zavračanjem pogovora z mamo" (analiza tveganj z dne 17. 9. 2024, 3. stran). Nadalje je v citirani analizi tveganj (3. točka, 9. stran) zapisano, da mati "v razgovoru o neprimernih vzgojnih prijemih ni bila odklonilna" in da je aktivno sodelovala v razmišljanju o doživljanju deklet "ob posameznih [neimenovanih] dogodkih." (Neopredeljeni) neprimerni vzgojni prijemi oziroma neprimerni odzivi so omenjeni tudi v zaključku analize tveganja z dne 17. 9. 2024 (11. stran).

45.Pritožbeno sodišče ne more spregledati, da v vseh obširnih mnenjih, poročilih in ocenah s strani CSD Z., kjer se podrobno naštevajo posamezna elektronska sporočila in dogajanja ob posameznih stikih ter različna neprimerna ravnanja očeta (pritožba navaja, da čez "praktično celotno analizo tveganj izhajajo ugotovitve o neprimernih oz. nezakonitih ravnanjih očeta v razmerju do hčerk in njune mame"), ni nobenega konkretiziranega zapisa o zgoraj omenjenem razgovoru o neprimernih vzgojnih prijemih, niti o tem, za kakšne neprimerne vzgojne prijeme (ali metode) naj bi šlo. Tudi ta evazivnost po oceni pritožbenega sodišča zmanjšuje verodostojnost mnenj CSD Z.

46.Nadalje ocena ogroženosti z dne 17. 9. 2024 (4. točka, 10. stran) navaja, da je pomembno, da starš slabe izkušnje otroku pomaga ustrezno čustveno predelati, s čimer se pritožbeno sodišče vsekakor strinja. Nadaljnji zapis, da se je v konkretnem primeru pokazalo, da "odmikanje od razreševanja zamer, ki sta jih gojili dekleti do mame, in odsotnost očetove spodbude, da to z mamo razrešita, kako se otrokova stiska poglablja in je na dolgi rok težko razrešljiva," je po oceni pritožbenega sodišča nejasen in že na jezikovni ravni nerazumljiv. Ob poudarjanju, da naj oče ne bi zadosti spodbujal hčerk, da razrešita zamere do matere, povsem umanjka zapis in analiza, kaj je mati storila za to, da bi s hčerkama te zamere (zopet neopredeljene, neimenovane) razrešila. Pritožbeno sodišče ne sprejema nejasnih in vsebinsko praznih ugotovitev na 11. strani analize tveganj, da je mati "izkazala večji uvid v svoja ravnanja, ravno tako je izkazala večjo pripravljenost za prevrednotenje svoje starševske vloge in starševskih ravnanj kot oče," saj zopet ni jasno, katera so materina ravnanja, v katera bi mati morala imeti uvid oziroma jih prevrednotiti, prav tako ni pojasnjeno, kako, s katerim konkretnim ravnanjem je mati pokazala, da ima uvid in da je pripravljena prevrednotiti svoja ravnanja.

47.Pritožba neutemeljeno polemizira s pismi, ki sta jih dekleti pisali razpravljajoči sodnici. Pritožbeno sodišče je na seji vpogledalo pisma in ugotovilo, da v njih ni nikakršne "sovražne vsebine" do matere, temveč opisujejo posamezne dogodke, ki jih je sodišče prve stopnje označilo kot dejansko nepomembne in s strani udeležencev postopka potencirane (21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožba spregleda, da je sodišče prve stopnje iz pisem deklet ugotovilo tudi dejstva, ki so v prid nasprotni predlagateljici (npr. glede incidenta z igralnimi kartami - 20. točka obrazložitve na 21. strani izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da bi bilo mnenje in voljo otrok dolžno upoštevati, kot neutemeljeno očita pritožba na 19. strani, temveč je ugotovilo, da je njuno stališče jasno in pristno, da pa mora sodišče presoditi, ali je njuna želja zanju tudi objektivno koristna (22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

48.Pritožba obširno polemizira z izjavo C. razredničarki 20. 12. 2023 in obrazlaga, da ob spornih dogodkih babice (predlagateljičine matere) ni bilo zraven, pri čemer navaja, da "babica ni bila prisotna v avtomobilu na V. cesti in oktobra 2022 v Ljubljani na naslovu sestričen," pri čemer pa ne pojasni, kaj se je takrat na avtocesti in pri sestričnah dejansko dogajalo. Pritožba tudi "napoveduje," da bo nasprotni udeleženec "v okviru odgovora na pritožbo ali sicer izvršil pritisk nad J. J., ki bo navedeno izjavo preklicala." Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takega preklica v odgovoru na pritožbo ni.

49.Vse navedeno potrjuje, da je do nekakšnih konfliktov med predlagateljico in hčerkama prihajalo, pri čemer teh konfliktov, kot že izpostavljeno, ni mogoče označiti za nepomembne, saj jih nenehno omenjata ne le dekleti v razgovoru s sodnico, temveč tudi zgoraj citirana analiza tveganj. Pritožbeno sodišče šteje za zelo verjetno, da so prav ti - nekdanji, a še vedno nerazrešeni in s strani matere zanikani - konflikti tudi vzrok dekličinih zamer do predlagateljice. Dodatno in nenehno frustracijo deklet očitno povzroča dejstvo, da se predlagateljica vztrajno izmika, da bi določno pojasnila, kaj naj bi se zgodilo oziroma za kakšne "konfliktne situacije" naj bi šlo. To je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo v razgovorih z dekletoma (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožbeno vztrajno zanikanje kakršnihkoli konfliktov oziroma vzrokov za zamere ter navedbe, da naj bi bilo vse to zgolj izmišljotina oziroma posledica očetove indoktrinacije, k razreševanju zamer in s tem povezano čustveno predelavo negativne izkušnje, ki je dekletoma potrebna, nikakor ni v korist otrok.

50.Pritožba na 19. strani navaja, da so bile predlagateljici "odvzete vse možnosti, da se odnos z otrokoma sploh vzpostavi in da se sploh v miru pogovorijo in soočijo z očitki z dne 24. 12. 2022," kar je očitno neutemeljeno, saj so bili v letih 2023 in 2024 izvedeni mnogi stiki, ko bi se mati z dekletoma lahko "pogovorila in soočila z očitki," vendar se očitno ni. Zato so neutemeljene tudi navedbe, da je sodišče mami "odvzelo vse možnosti, da bi lahko izboljšala svoj družinski položaj."

51.Vse navedeno potrjuje, da zamera deklet do matere in s tem povezana njuna želja, da živita pri očetu, ni iracionalna niti inducirana, vsiljena s strani očeta, temveč ima realno osnovo v preteklih dogodkih. Z vztrajnimi navedbami, da je ta želja nepristna in neupoštevna, pritožba dekletoma odreka pravico izraziti lastno voljo in pravico, biti slišani v postopku.17 Kot že povedano, sta dekleti v več razgovorih s sodnico jasno izrazili željo, da želita bivati pri očetu in (C.) nadaljevati šolanje18 v Ljubljani. To sta ponovili tudi na razgovoru s sodnico 12. 6. 2024, ko sta bili stari 14 oziroma 11 let in pol, pri čemer je sodišče tudi na podlagi neposrednega osebnega vtisa ob razgovorih ugotovilo, da dekleti glede na svojo starost dobro razumeta pomen in posledice svojih izjav ter ocenilo, da so njune tozadevne izjave pristne in iskrene. Pritožbeno sodišče je v okviru pritožbenega preizkusa vpogledalo zaupne zapise razgovorov z dekletoma in njuna pisma sodnici; zaradi varovanja zaupnosti vsebine teh zapisov ne more podrobneje povzemati, ugotavlja pa, da je vsebina vseh teh dokumentov skladna z zaključki sodišča prve stopnje.

52.Pritožbeni očitki, da nasprotni udeleženec otrokoma ne omogoča zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, so ovrženi z ugotovitvami sodišča prve stopnje (ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija), da ste se dekleti v novo šolsko okolje v Ljubljani dobro vrasli, da nimata večjih težav, razen običajnih najstniških, da se obnašanje deklet in tudi sodelovanje ter učni uspeh v šoli niso spremenili19

52.ter da je z vidika kontinuitete šolanja obema dekletoma v korist, da ostaneta na trenutni šoli, ki jo obiskujeta ( 29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

53.Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi dekleti do matere občutili brezpogojno sovraštvo in zavračanje; ugotovilo je tudi, da stiki v zadnjem času potekajo bolje, da sta dekleti na stikih sproščeni in veseli (20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da pa kljub temu in še vedno do matere gojita določene zamere predvsem zaradi materinega sprenevedanja in nepripravljenosti, da bi se iskreno pogovorila z njima o preteklih dogodkih, ki jih dekleti doživljata kot travmatične. Dekleti torej matere a priori ne sovražita, zato ni v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje C. voščilnica materi, na katero se sklicuje pritožba na 15. strani.

54.Nenazadnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta dekleti v obdobju adolescence, kar po eni strani pomeni, da sta že delno zmožni samostojno razmišljati in odločati o sebi, po drugi strani pa sta čustveno labilni in impulzivni (kar je splošno znana lastnost adolescentov) ter da dekleti tudi manipulirata z obema staršema (zaključek 20. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato so najbrž nekateri prepiri z materjo tudi posledica impulzivnih adolescentnih odločitev, po drugi strani pa je želja deklet, da živita v Ljubljani, stalnica njunih želja in pričakovanj, zato je sodišče prve stopnje v tem primeru, upoštevaje vse okoliščine, jasno izraženi volji deklet tudi utemeljeno sledilo.

55.Pritožba ob sklicevanju na mnenja CSD Z. (tudi tista iz začetka leta 2023), da je za dekleta bolje, oziroma nujno, da se vrneta v X., povsem spregleda dejstvo, da dekleti vrnitev v X. kategorično zavračata. Zelo verjetno bi bila potrebna prisilna izvršitev njune vrnitve v X., kar bi bilo nedvomno mnogo bolj travmatično in škodljivo kot pa njuno nadaljnje bivanje v Ljubljani, s katerim sta glede na vse zgoraj povzete dokaze dekleti zadovoljni, v okolje dobro vključeni in tudi pri šolanju uspešni. Vprašanja, kakšne so realne možnosti za izvedbo (prostovoljne ali prisilne) vrnitve deklet v X., ni obravnavalo nobeno od mnenj CSD Z., na katere se sklicuje pritožba.

56.Zelo pomemben je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je treba agonijo deklet, povezano s posrednim in neposrednim sodelovanjem v predmetnem sodnem postopku, zaključiti (23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob vseh številnih razgovorih, ki sta jih dekleti opravili z različnimi strokovnjaki in sodnico, v tem postopku ni bilo potrebe po dodatnem izvajanju dokazov, na primer z izvedenci. Dodatna razjasnitev dejanskega stanja ne odtehta škode zaradi nadaljnjega in ponovnega izpostavljanja deklet postopkom, ki so zanju brez dvoma obremenjujoči in posledično škodljivi. Tudi pri odločitvi, da v tem postopku ne bo imenovalo izvedenca, je sodišče prve stopnje vodilo načelo otrokove koristi.

57.Res je, da je bila predlagateljica s preselitvijo deklet v Ljubljani postavljena pred izvršeno dejstvo in da pri vsem tem nasprotni udeleženec ni ravnal tako, kot bi bilo treba. Pa vendar je sodišče prve stopnje v tem primeru ravnalo pravilno, ko je na prvo mesto postavilo korist otrok. Odločanje o pravicah in koristih otrok ni in ne sme biti namenjeno sankcioniranju starša, ki ni ravnal prav. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se kot rezidenčnega starša določi očeta, da se na naslovu v Ljubljani določi naslov za vročanje in da se nadomesti soglasje predlagateljice za prešolanje deklet v Ljubljani.

58.Pritožbene navedbe, da "ne obstoji strokovna podlaga" za odločanje o rezidenčnem staršu so neutemeljene, sodišče prve stopnje pa je o tem zapisalo zadostne in prepričljive razloge. Pritožba na 26. in 27. strani v zvezi s prešolanjem deklet polemizira s sklepom o začasni odredbi iz leta 2023, kar je neupoštevno, saj je o tem že pravnomočno odločeno (sklep naslovnega sodišča IV Cp 1008/2023 z dne 7. 7. 2023).

59.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni imelo "strokovne podlage centra," da bi se otroka prešolala. Strokovna mnenja CSD so sodišču le v pomoč, sodišče pa jih ni dolžno upoštevati; odločiti mora upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje in koristi otroka, pri čemer pridobitev izvedenskega mnenja, strokovnega mnenja ali druge "strokovne podlage" CSD ni obvezna. Pritožbene navedbe, da ima C. od septembra 2024 do januarja 2025 63 opravičenih ur, "kar je ogromno," so dokazno nepodprte in vsebinsko prazne, saj pritožnica ne pojasni, kaj naj bi bili vzroki teh odsotnosti (tako da ni mogoče presoditi, ali je izostanek utemeljen ali ne), prav tako ne podajo nobene primerjave ali statističnih podatkov o izostankih (zato ni mogoče preizkusiti, ali je navedeno število povprečno, nad- ali podpovprečno ali "ogromno").

Glede predodelitve in skupnega starševstva:

60.Predlagateljica v pritožbi obširno razlaga, da nasprotni udeleženec nima ustreznih starševskih kapacitet, da sta s predlagateljico v nenehnih konfliktih in se tudi ne moreta ničesar dogovoriti, zato odločitev o skupnem starševstvu ni primerna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te navedbe ne držijo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je skupno starševstvo pravilo. Nadalje je pravilno ugotovilo, opiraje se na izvedenska mnenja, da imata oba starša pozitivne in negativne osebnostne lastnosti, da še vedno nista mogla prerasti svojega razhoda oziroma konflikta, da pa so se tekom postopka vendarle razmere toliko izboljšale, da organizacija stikov in prehajanje deklet od enega do drugega starša v praksi deluje. Oba starša tudi sodelujeta s šolo, kar izhaja tudi iz analize tveganj z dne 17. 9. 2024 ter obeh poročil OŠ U. Pravilna in pomenljiva je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje v 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da oba starša iščeta krivce za dogodke pri drugih osebah, oba reagirata na določene dogodke dramatično in potencirano, kar le razpihuje prepire med njima. S tem je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo neštevilne navedbe obeh udeležencev o različnih nepravilnostih, neprimernih ravnanjih in nesramnostih v zvezi s stiki, predajo dokumentov itd.

61.Pritožba po oceni sodišča druge stopnje po nepotrebnem obširno izpostavlja posamezne dogodke (tudi tiste izpred leta ali dveh), ki tudi po oceni sodišča druge stopnje niso tako resni, da bi onemogočali izvajanje skupnega starševstva. Bistvena ugotovitev je, da imata oba starša določene napake, da se jih le deloma zavedata in ju dostikrat tudi nočeta priznati, da pa kljub temu za dekleti ustrezno poskrbita. Drugače povedano: nobeden od staršev ni toliko boljši ali toliko slabši od drugega, da bi to upravičevalo dodelitev deklet le enemu od njiju. Zato je skupno starševstvo pravilna odločitev.

62.Zmotno je pritožbeno naziranje, da se otroka dodeli v vzgojo in varstvo tistemu staršu, ki ima boljše starševske kapacitete. V novejši sodni praksi ni dvoma, da je skupno starševstvo pravilo, od katerega je mogoče odstopiti le, če to zahteva otrokova korist. Enega od staršev se lahko omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka le, obstoje posebni, upravičeni razlogi. Zgolj dejstvo, da eden ali drugi starš ni idealen oziroma da odnosi ter komunikacija med staršema niso ustrezni, ne izključuje skupnega starševstva.

63.Ni dvoma, da je oče določeno obdobje oviral in sabotiral stike, njihovo urejanje neutemeljeno prepuščal hčerkama ter ignoriral materine predloge za nadomeščanje odpadnih stikov (kar je večkrat opisano v analizi tveganj z dne 17. 9. 2024), a se je situacija izboljšala in sedaj so določeni obsežnejši stiki, v izpodbijanem sklepu je podrobno določeno nadomeščanje odpadlih stikov, za morebitno oviranje ali neizvrševanje stikov pa je zagrožena tudi denarna kazen.

64.Pritožba obširno izpostavlja, da je v začetku leta 2023 oče stike preprečeval in odtujeval dekleti od matere (sodišče prve stopnje tega njegovega nedopustnega ravnanja ni spregledalo), polemizira s sklepom z dne 11. 4. 2023 (ki je pravnomočen, zato je vsakršno razpravljanje o pravilnosti tega sklepa odveč), navaja, da lahko pride do "popolne odtujitve stikov z mamo" (neutemeljeno, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom določilo razmeroma obsežne stike) ter navaja, da je obrazložitev sodišča v 20. točki izpodbijanega sklepa (glede preobrata v dogajanju na stikih) "sporna," vendar ob vsej gostobesednosti konkretizirano ne pove, ali je do preobrata in posledično izboljšanja stikovanja deklet s predlagateljico, kot ugotavlja sodišče prve stopnje v 20. točki obrazložitve, prišlo ali ne.

65.Ni mogoče spregledati, da je tudi mati večkrat delovala nekonstruktivno, npr. ni podala soglasja za obravnavo hčerk v šolski svetovalni službi, kar je odklonila s pojasnilom, da "narava težav presega zmožnosti šolske svetovalne službe" (22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa; analiza tveganj z dne 7. 9. 2024, 7. in 8. stran), kar po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljeno, saj iz poročil šole ni zaznati resnejših težav hčerk. Odklanjanje sodelovanja s šolsko svetovalno službo ob upoštevanju, da so čakalne dobe pri drugih podobnih institucijah (npr. Svetovalni center S. v Ljubljani) lahko zelo dolge - po oceni pritožbenega sodišča ni v korist dekletom. Neutemeljene so navedbe, da oče 16. 1. 2023 deklic ni pripeljal k psihologinji, saj je mati pozneje neutemeljeno odklanjala tako soglasje za obravnavo deklet v šolski svetovalni službi kot tudi za obravnavo v zdravilišču ... (22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato se sodišče druge stopnje ne more strinjati z oceno v 3. točki analize tveganj z dne 17. 9. 2024, da mati vestno sodeluje z vsemi institucijami.

66.Pritožba večkrat navaja, da naj bi obe dekleti imeli "psihične motnje." Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da izraz psihične oziroma duševne motnje zajema širok spekter zdravstvenih težav, od nevroz, osebnostnih motenj, odvisnosti pa do eksogenih in endogenih psihoz. Te navedbe se navezujejo na ugotovitve o D. tikih in slabem počutju ter C. tesnobnosti in motnjah prehranjevanja v poročilih OŠ U. Tovrstne težave so bile ugotovljene v prvem poročilu z dne 8. 3. 2024, v poročilu ob zaključku šole 10. 7. 2024 pa se zgolj povzemajo za nazaj, medtem ko akutnih težav poročilo ne izpostavlja več. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te težave, četudi so prisotne, nikakor ne pomenijo, da dekleti ne bi mogli samostojno in kompetentno izraziti svojega mnenja, kot skuša neutemeljeno prikazati pritožba (10. stran pritožbe), ki s tem dekletoma dejansko odreka razsodnost in sposobnost izražanja lastnega mnenja. Na čem pritožnica utemeljuje navedbo, da deklici "razmišljata o samomorilnih mislih" (sic!), ni pojasnjeno. Tudi tezi, da je očitno za te težave kriv izključno oče, pritožbeno sodišče ne sledi, saj je C. med drugim razredničarki povedala (poročilo z dne 10. 7. 2024), da se ne počuti dobro in da jo obremenjuje odnos mame do nje, kaj je tudi sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

67.Do pisma ortodonta dr. J. J. z dne 23. 9. 2024 se je sodišče prve stopnje kratko opredelilo v 21. točki obrazložitve, ko je zapisalo, da oba udeleženca v številnih vlogah izpostavljata najrazličnejše dogodke, pri čemer na te dogodke reagirata v okviru svojih osebnostnih lastnosti dramatično in potencirano, kar le razpihuje prepire med njima. Tudi pritožbeno sodišče se strinja, da je podrobno opisovanje in sporočanje sodišču o prav vsakem dogodku, vsaki neprimerni izjavi enega ali drugega udeleženca, pretirano in nikakor ne služi koristim otrok.

68.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev o skupnem starševstvu pravilna in v korist otrok, saj imata oba starša tako dobre kot slabe lastnosti, nobeden od njiju pa ne v dobrem ne v slabem tako pomembno ne odstopa, da bi to utemeljevalo dodelitev otrok le enemu od njiju.

Glede stikov:

69.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo stike deklet z materjo vsako sredo od 15.00 do 19.00 ure; vsak drugi vikend od petka od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure; medletne šolske počitnice, praznike in dela proste dneve dekleti preživljata izmenično z enim in drugim staršem, med poletnimi počitnicami pa dekleti preživita druga dva tedna julija in druga dva tedna avgusta z materjo. Glede na konfliktnost in težave pri dogovarjanju med staršema je podrobno določilo mdr. dolžnost izročiti zdravstvene izkaznice in osebne dokumente otrok ter nadomeščanje odpadlih stikov (III. točka izreka), za primer kršitve stikov pa denarno kazen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tako določeni stiki po obsegu primerljivi s stiki, ki jih sodišča določajo v drugih podobnih zadevah nerezidenčnemu staršu, ki ne biva v istem kraju kot otrok. Predlagateljica v zvezi s stiki ni bila nedopustno diskriminirana oziroma ni bilo nedopustno poseženo v njeno pravico do družinskega življenja ter njeno starševsko skrb. Res je, da mati z dekletoma preživi manj kot pol časa (približno četrtino časa, upoštevaje tudi počitnice in proste dneve), vendar je to posledica objektivnih dejstev, da dekleti živita v Ljubljani, mati pa v X., ter da dekleti v Ljubljani obiskujeta osnovno šolo.

70.Ni jasno, zakaj pritožba posebej izpostavlja, da oče ni bil pripravljen nadomestiti odpadlih stikov; da sodišče stikov ni razširilo od 11. 4. 2023 do 6. 1. 2025; da je CSD predlagal, da je treba izmenjevati stike med prazniki in počitnicami - saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu vse to upoštevalo.

71.Pritožba po nepotrebnem razpravlja v zvezi z učenjem deklet na stikih, saj sodišče prve stopnje glede tega ni sledilo nasprotnemu udeležencu, temveč je pojasnilo, da tudi v zvezi s tem (učenjem na stikih) dekleti manipulirata s staršema in da bi se morali dekleti organizirati ter ustrezno načrtovati čas za učenje, tako da s tem ne porabita celotnega časa na stiku z mamo (zaključek 22. točke obrazložitve na 23. strani izpodbijanega sklepa).

72.Res je sodišče prve stopnje napačno zapisalo, da otroka preživita približno enak čas z obema staršema, vendar to ni kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč očiten lapsus, saj je režim in s tem obseg stikov tako v izreku kot v obrazložitvi konsistenten, odstotek z enim in drugim staršem preživetega časa pa je mogoče izračunati. Res je tudi, da je 14 dni julija ali avgusta manj kot polovica meseca, vendar gre za nepomembno razliko. Pri odločanju o stikih je običajna praksa, da se računa s tedni, zato tudi ta očitno nepomembna nedoslednost nima vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa. Pritožbena navedba, da naj bi bilo sodišče seznanjeno, da je predlagateljica učiteljica in da mora biti vsako leto po 20. avgustu oziroma prvih 10 dni julija obvezno v šoli oziroma službi, je neutemeljena, saj pritožba ne pove, kdaj in kako naj bi bilo sodišče s tem seznanjeno. Neutemeljene, pa tudi nerazumljive so navedbe glede "bremena oziroma pričakovanja", da naj predlagateljica stike izvaja na domu svoje matere, saj sodišče prve stopnje ni določilo ničesar takega, temveč je to možnost le mimogrede omenilo.

73.Delno pa je utemeljena pritožba glede neenakomerne porazdelitve bremena pri prevozih na stike. Sodišče prve stopnje je določilo, da mati v zvezi s sredinim stikom pride dekleti iskat v Ljubljani in ju po stiku tja tudi pripelje, medtem ko je pri stikih med vikendi, počitnicami in prazniki (pravilneje) določilo, da se breme prevozov enakomerno porazdeli med oba. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni razloga, da se ne bi breme vožnje med Ljubljano v X. (cca 70 km in cca uro vožnje v eno smer) enakomerno porazdelilo tudi pri sredinem stiku, zato je 1. alinejo III. točke izreka spremenilo tako, da po koncu sredinega stika nasprotni udeleženec pride dekleti iskat v X. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

74.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je stik med vikendi prekratek, ker traja v nedeljo le do 18.00 ure. Dekleti obiskujeta osnovno šolo, zato je primerno, da se z vikend stika vrneta zadosti zgodaj, da se lahko doma še v miru pripravita na šolo, ki sledi dan po stiku.

Glede preživnine:

75.Sodišče prve stopnje je v 31. in 32. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da določitev preživnine ni matematično opravilo, saj je treba upoštevati številne dejavnike, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave (npr. čas bivanja otrok pri posameznem staršu), poleg tega pa je pri določitvi preživnine izhajalo tudi iz splošno znanih dejstev o povprečnih potrebah otrok primerljive starosti, kar je prav tako pravilno. Zato pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na vse obširne navedbe in izračune, ki vprašanje preživnine pretresajo s knjigovodsko natančnostjo, saj tak pristop pri določanju preživnine ni niti potreben, niti primeren.

76.Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje pribavilo podatke FURS, ki jih strankama ni predstavilo, s čimer je kršilo njuno pravico do izjave. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da kršitev ni podana. Res bi bilo bolje, ko bi sodišče prve stopnje s pribavljenimi podatki seznanilo stranki, vendar pa pritožba ne pojasni, ali, v čem in zakaj naj bi bili ti podatki napačni. Prav tako ne pojasni, kaj bi bilo drugače, če bi sodišče prejelo podatke o plačah obeh udeležencev pri delodajalcu in bančne izpiske njunih TRR. Dejstva, da se je plača nasprotnega udeleženca od prve določitve preživnine dvignila, sodišče prve stopnje ni spregledalo (v 40. točki obrazložitve izpodbijani sklep ugotavlja iste zneske, ki jih navaja pritožba). Navedbe o izplačilih delovne uspešnosti, ki naj bi bile pri nasprotnem udeležencu "prikazane na način, da očitno niso bila prikazana v davčno napoved," so zgolj nekonkretizirano ugibanje.

77.Neutemeljene so tudi navedbe, da je višina preživnine, ki je sedaj določena predlagateljici, višja kot je bila preživnina, ki je bila v prejšnjem postopku določena nasprotnemu udeležencu, saj sodišče preživnino odmeri upoštevaje preživninske zmožnosti zavezancev in preživninske potrebe upravičencev v določenem času in prostoru. Neutemeljene so tudi navedbe, kako je nasprotni udeleženec preživnino v svojih vlogah spreminjal in da je navajal nerazumne zneske, saj sodišče prve stopnje tem navedbam ni sledilo, temveč je potrebe deklet ugotovilo kritično in svoje ugotovitve ustrezno obrazložilo (33. do 36. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato so očitno neutemeljene navedbe, da ni obrazloženo, kako je sodišče prišlo do mesečnega zneska 550 EUR za vsako od hčerk. Navedbe, da ta izračun "ne upošteva tudi dopusta, katere je sodišče ločilo in naložilo vsakemu izmed staršev v 100 % vrednosti," so nerazumljive, navedbe, da je izračun matematično napačen, pa so nekonkretizirane.

78.V zvezi s stroški prostočasnih dejavnosti pritožba navaja, da C. ne obiskuje več glasbene šole in hip-hopa ter D. ne odbojke, vendar pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje (34. točka obrazložitve na začetku 32. strani) določilo enoten strošek za prostočasne dejavnosti (70 EUR). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da sta dekleti hodili na različne aktivnosti skladno z njunimi trenutnimi interesi, ugotovilo je tudi, katere dejavnosti dekleti še vedno obiskujeta, česar pritožba s posplošenim zanikanjem ne more omajati. Neutemeljene so tudi navedbe o "izmišljenih in luksuznih stroških." Strošek osebnega računalnika, ki ga je sodišče prve stopnje porazdelilo na obdobje petih let (32. stran obrazložitve izpodbijanega sklepa), ni luksuzen oziroma nepotreben za dekleti na predmetni stopnji osnovne šole. Stroške luksuznih telefonov je sodišče prve stopnje zavrnilo in priznalo zgolj strošek nakupa telefona srednjega cenovnega razreda (32. stran izpodbijanega sklepa), kar je po oceni sodišča druge stopnje prav tako utemeljeno in potrebno za dekleti njune starosti. Sodišče prve stopnje ni nikjer ugotovilo zneska 1.000 EUR za "šole v naravi" (pri čemer iz pritožbe ni razvidno, ali je mišljen strošek za obe dekleti ali le za eno), zato so te pritožbene navedbe nerazumljive.

79.Pač pa je deloma utemeljena pritožba glede porazdelitve preživninskega bremena (42. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Četudi ima nasprotni udeleženec še dodatno preživninsko obveznost za svojega tretjega otroka in kredit za ureditev bivalnih prostorov (sodišče prve stopnje ni opredelilo, koliko ta kredit znaša), pa je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo, da ima tudi občutno višjo plačo od predlagateljice. Četudi dekleti večji del časa (cca 75 %, upoštevaje tudi počitnice) bivata pri očetu, pritožbeno sodišče ocenjuje, da porazdelitev preživninskega bremena 40:60 ni ustrezna, temveč je ustrezneje 36:64, kar (zaokroženo, upoštevaje, da določitev preživnine ni matematični obračun) pomeni, da je predlagateljica dolžna plačevati za vsako od deklet 200 EUR preživnine.

80.Ker je v tem delu sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep glede višine preživnine spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

81.Pritožba je deloma utemeljena tudi glede ugotovitve preživninskih potreb za nazaj (37. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je napačno upoštevalo stroške, ki jih je imela mati s prevozi deklet v zvezi s stiki, in režijske stroške z bivanjem deklet pri materi v času stikov. Iz obrazložitve 37. točke izhaja, da je sodišče prve stopnje stroške prevozov prištelo k skupnim stroškom za preživljanje deklet, od katerih je nato odmerjalo preživnino, ki jo je dolžna plačati mati, kar pa je napačno, saj bi bilo treba upoštevati, da je s temi prevozi (pa tudi režijskimi stroški z bivanjem deklet pri materi, ki pa so bili v prejšnjih obdobjih majhni, saj sta dekleti pri njej bivali le krajši čas in brez nočitev) mati del stroškov za preživljanje že poravnala v naturalijah. Pritožbeno sodišče ocenjuje - zopet upoštevaje, da je obračun preživnine predvsem vrednotenje in ne matematični obračun, in tudi upoštevaje splošno znane povprečne potrebe deklet primerljive starosti - da je sodišče prve stopnje zaradi tega materi naložilo za 40 EUR preveč preživnine za obe hčeri skupaj, torej je treba zneske, določene v alinejah drugega odstavka IV. točke izreka, znižati za 40 EUR (namesto 344 EUR torej 304 EUR in namesto 488 EUR torej 448 EUR).

82.Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZPP-1 ustrezno spremenilo drugi odstavek IV. točke izreka prvostopenjskega sklepa, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

83.Pritožbenim navedbam o višjih stroških prevozov na stike sodišče druge stopnje ne sledi, saj so te navedbe neizkazane, pa tudi zelo nekonsistentne; tako predlagateljica na 32. strani pritožbe navaja, da naj bi stroški voženj na stike znašali mesečno 240 EUR oziroma "v kolikor se upošteva samo predložene dokaze" cca 200 EUR, medtem ko znaša poraba, upoštevaje konkretizirani izračun v prvem odstavku na 29. strani pritožbe mesečno 92,16 EUR.

Sklepno in stroški:

84.Glede na vse zgoraj povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v delu, kolikor ni bila spremenjena, pravilna, pritožba pa ni utemeljena.

85.Ker v izpodbijanem, a nespremenjenem delu tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZPP-1), je v izpodbijanem, a nespremenjenem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

86.Pritožnica je uspela le v delu glede prilagoditve prevozov na stike in v sorazmerno majhnem delu glede preživnine, medtem ko glede predodelitve otrok, skupnega starševstva in rezidence, čemur je bil namenjen večji del pritožbe, ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve, zato mora tudi nasprotni udeleženec sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

2Zgolj obrobno pritožbeno sodišče pripominja, da navedene tri vloge niti niso označene kot pritožba niti ne vsebujejo navedb, katera odločba se izpodbija in v katerem delu (primerjaj 335. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), torej ne vsebujejo niti minimalnih obveznih sestavin t. i. gole pritožbe.

3Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana, 1961, stran 410.

5Vmes vpleta tudi procesne predloge, ki niso dokazi (imenovanje kolizijskega skrbnika).

6Sklep VSRS II Ips 29/2024 z dne 4. 9. 2024.

7Povzeto po sklepu VSRS II Ips 29/2024 z dne 4. 9. 2024.

8Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.

9Matej Čujovič, komentar 7. člena DZ v: M. Čujovič, B. Novak: Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 59.

10Iz analize tveganj z dne 17. 9. 2024 je razvidno, da so zadnji razgovor z očetom opravili 19. 9. 2023.

11Analiza tveganj z dne 17. 9. 2024 ta razgovor predstavi nekoliko bolj razumljivo in sicer, da je bil namen spoznati dekleti in dobiti občutek o njiju v novem okolju, predvsem pa, da dekleti doživita strokovne delavce CSD neobremenjeno in pozitivno, čemur je bila primerna tudi vsebina pogovora, ki je potekal dokaj sproščeno (priloga C16, šesta stran).

12Takšno mnenje stranke je razumljivo, medtem ko bi se državni organi morali vzdržati tovrstnih populističnih izjav (primerjaj 2. člen Zakona o sodiščih: Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji. Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe Republike Slovenije.).

13Tik in izrazito mežikanje pri D. so zaznali že decembra 2022 na OŠ X. (analiza tveganj z dne 17. 9. 2024, 2. stran), torej te težave niso nekaj novega, kar bi se pojavilo šele po preselitvi deklet v Ljubljano.

14Pritožba glede C. večkrat izpostavlja motnje prehranjevanja. Pritožbeno sodišče opozarja, da je treba ločiti motnje prehranjevanja (neustrezne prehranjevalne navade) in motnje hranjenja, ki jih medicinska znanost uvršča v psihopatologijo (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje); glej dr. Karin Sernec, Razlika med motnjami hranjenja in motnjmi prehranjevanja < dostopno na: https://wwLjubljanatosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/razlika-med-motnjami-hranjenja-in-motnjami-prehranjevanja/ >

15Glede nekakšnega spora oziroma prepira, ki ga je imela D. z eno od sošolk oziroma s sošolkino mamo, se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da gre za običajne, nepomembne najstniške težave.

16Pritožba na 11. strani nekonkretizirano zatrjuje, da sodišče prve stopnje v tej točki "ne odraža resnično zapisanega," da je poročilo selektivno povzelo in predrugačilo, čemur sledi prav tako nekonkretizirano razpravljanje in retorično spraševanje o domnevnih motivih sodišča za takšno ravnanje.

17C. bo v kratkem dopolnila 15 let in od tedaj bo tudi v skladu s procesnimi zakoni (drugi odstavek 45. člena ZNP-1) lahko samostojno nastopala kot udeleženka v postopku.

18C. je željo, da bi v srednjo šolo hodila v Ljubljani, izrazila že v X., kar se omenja v poročilu OŠ X. z dne 4. 1. 2023, ki ga citira analiza tveganj z dne 17. 9. 2024. Sodišče prve stopnje je to njeno večkrat izraženo željo zgolj povzelo in o tem ni sprejelo nobene odločitve, kot neutemeljeno očita pritožba na 23. strani.

19Razen pri C., ki je imela v sedmem in osmem razredu prav dober uspeh, pred tem pa v Novem mestu odličen, medtem ko je Hana Veronika še vedno odlična.

Izvedenca dr. E. E. in dr. F. F. sta v mnenjih z dne 16. 8. 2016 in 10. 7. 2017 glede predlagateljice ugotovila, da ima narcisistične osebnostne lastnosti in pasivno agresivno osebnostno motnjo, kar se med drugim kaže v tem, da težko sprejme kritiko in večinoma odgovornost ter krivdo projicira na druge ljudi; včasih reagira impulzivno in infantilno, njena razpoloženjska stanja pa se hitro spreminjajo. Glede očeta sta ugotovila, da ima nizko samopodobo in infantilno osebnostno strukturo ter psihoinfantilno osebnostno motnjo, manj je sposoben prilagajanja v medsebojnih odnosih, čuti veliko potrebo po uveljavitvi in prikazovanju svojih pogledov; pri obeh starših so ugotovili tudi znake histrionične osebnostne motnje (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Če bi bilo tako, bi se neizbežno pojavil nerešljiv problem: kako izmeriti starševske kapacitete in kje je tista meja starševskih kapacitet (in ali jo je sploh mogoče objektivno postaviti), ko je starš še (ali že) primeren za skupno starševstvo.

Npr. sklepi VSRS II Ips 8/2023 z dne 22. 2. 2023, VSL IV Cp 387/2023 z dne 4. 12. 2023 in VSL IV Cp 1614/2021 z dne 6. 12. 2021.

V zvezi z obširnimi navedbami o odtujevanju, ki so rdeča nit predlagateljičinih trditev v tem postopku, je naslovno sodišče že v sklepu IV Cp 1800/2023 z dne 13. 11. 2023 opozorilo, da v obravnavanem primeru najverjetneje ne gre le za enostransko odtujevanje, temveč je averzija deklet do matere tudi posledica materinih ravnanj, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Del pritožbenih navedb v zvezi s tem je že na jezikovni in pomenski ravni nerazumljiv: "Razlog razširitve stikovanj poleti 2024 torej ni v tem, da sta se starša uspela dogovoriti in kar naj bi bil dokaz, da sta se sposobna dogovoriti, ampak v tem kaj se je na sodišču pogovarjalo izven naroka." (dobesedni citat, 3. odstavek na 19. strani pritožbe).

Glej npr. < https://pb-idrija.si/sl/kaj-je-dusevna-motnja > in < https://wwLjubljanazdstudenti.si/aktualno/strokovni-prispevki/dusevno-zdravje-psihicne-tezave-in-dusevne-motnje/ >

Evidentno ne gre za nobeno od duševnih motenj ali bolezni, ki bi lahko vplivale na sposobnost razsojanja, mišljenja in presojo realnosti (npr. shizofrenija, ciklofrenija, duševna manjrazvitost).

Treba se je tudi vprašati, v kakšnih okoliščinah je ta izjava ortodonta nastala, saj nikakor ni običajno, da bi zdravniki pacientom oziroma njihovim staršem pisali obsežna pisma o psiholoških oziroma odnošajskih opažanjih. Tudi ni mogoče primerjati načrtnega in usmerjenega razgovora, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo z dekletoma, z mimobežnimi opažanji ortodonta med opravljanjem njegove dejavnosti.

Pritožbena graja mora vsebovati navedbo, kdaj (na katerem naroku, v kateri vlogi, v zvezi s katerim procesnim dejanjem) naj bi stranka podala domnevno spregledano navedbo (primerjaj sklep VSRS II Ips 29/2024 z dne 4. 9. 2024, 18. točka).

Če upoštevamo, da je navedba o porabi 6 litrov goriva na (en) kilometer očitno napačna in dejansko znaša 6 litrov na 100 kilometrov.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54, 54/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 36, 36/3, 45, 45/2, 45/5, 108 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.