14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., B. B. in C. C., obe iz Z., ter Č. Č. iz V., ki jih vse zastopa D. D., odvetnik v U., na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 414/2003 z dne 21. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnice v ustavni pritožbi zatrjujejo poseg v ustavne pravice iz 1., 2., 21., 29., 34., 35. in 38. člena Ustave. Do posega naj bi prišlo s pisnim zahtevkom carinskega organa za predložitev pogodb o zaposlitvi, ki naj bi bil protipraven. Carinski organ bi moral namreč že ob sprejemu carinske deklaracije preveriti podatke iz 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP), torej tudi podatke o zastopniku ali pooblaščencu vlagatelja. Ti so pomembni, ker pravna oseba opravlja dejanja po fizični osebi s tem, da jo dejanja nepooblaščene fizične osebe ne zavezujejo. Ker pritožnice s pravnimi sredstvi v sodnem postopku niso bile uspešne, saj je bila tožba zavržena in pritožba zavrnjena, vlagajo še ustavno pritožbo.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnice ustavne pritožbe ne morejo utemeljiti s sklicevanjem na 1. in 2. člen Ustave, saj ti določbi neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnice sicer zatrjujejo tudi kršitev človekovih pravic iz 21., 29., 34., 35. in 38. člena Ustave, vendar jih z navedbami, s katerimi jih utemeljujejo, ne izkažejo. Njihove navedbe so namreč zgolj pavšalne in brez vsebine, ki bi bila lahko pomembna z vidika varstva človekovih pravic. Prav tako za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine ne zadošča dejstvo, da se pritožnice ne strinjajo z izpodbijano odločitvijo in da materialno pravo razumejo drugače od sodišča.

3.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožnice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan