Jedro

Ker je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, sta izpodbijani upravni odločbi kot nezakoniti pravilno odpravljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 4. 2021 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 1. 2021 odpravilo (I. tč. izreka), tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela z omejitvami: fizično in psihično neproblematično enostavno delo, kjer ni potrebna spretnost rok s finimi gibi, brez dela na višini ali nad globino, brez vožnje v službene namene, v prvi izmeni in v ugodnih klimatskih pogojih, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 26. 11. 2020 dalje (II. tč. izreka). Izreklo je, da se je tožnik dolžan prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje v 30-ih dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka), in da bo o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila odločil toženec s posebno odločbo (IV. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (V. tč. izreka).

2. Tožnik izpodbija sodbo zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev postopka. Pričakuje, da bo sodišče pritožbi ugodilo in mu priznalo pravico iz invalidskega zavarovanja na temelju I. kategorije invalidnosti. V laični pritožbi sodišču očita, da pri odločitvi ni upoštevalo obvestila zdravniku UKC, Nevrološke klinike, v katerem je naveden klinično izolirani sindrom G 34.0. Vztraja, da mu mora biti priznana I. kategorija invalidnosti. Sodišče je bistveno kršilo postopek, ker ni zaslišalo specialistke nevrologije, članice fakultetne komisije, ki bi dg. potrdila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnosti in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Ni mogoče uspešno uveljavljati bistvene kršitve postopka samo zato, ker pred sodiščem prve stopnje ni bila zaslišana specialistka nevrologije. V skladu z 286.b členom ZPP mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, saj se kršitve, na katere se sklicuje v pritožbi, upoštevajo le, če jih brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tovrstno procesno stanje v obravnavani zadevi ni podano. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 11. 4. 2023 (list. 60-61) ne izhaja, da bi tožnik v skladu z 286.b členom ZPP opozoril na eventualno kršitev oz. sploh uveljavljal izvedbo dokaza z zaslišanjem članice Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (Fakultetna komisija).

V zadevi ne more biti uspešno niti povsem pavšalno zatrjevanje napačno in nepopolno ugotovljenega dejanska stanja ker pri odločitvi ni bilo upoštevano obvestilo Nevrološke klinike o sindromu G 34.0. Navedba o listini ni konkretizirana! Ni jasno, za kakšen listinski medicinski izvid naj bi sploh šlo.

6. Po oceni pritožbenega sodišča je imelo prvostopenjsko sodišče v pisnem izvedenskem mnenju Fakultetne komisije z dne 10. 8. 2022 (list. 18-26), v sestavi prof. dr. A. A. in prof. dr. B. B., ter v dopolnilnem mnenju z dne 10. 2. 2023 (list. 45-52), strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni od 26. 11. 2020 podana III. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen za delo „pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti“, niti za „pomožna dela“, ki jih je opravljal v C., d. o. o. Zaradi posledic levostranske senzibilitetne motnje, prilagoditvene motnje ter anksiozno depresivne motnje, je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za fizično in psihično enostavno delo, kjer ni potrebna spretnost rok s finimi gibi, brez dela na višini ali nad globino ter vožnje v službene namene v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, in ne popolna izguba delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo.

7. Ker je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), sta izpodbijani upravni odločbi na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) kot nezakoniti pravilno odpravljeni. Tožnik je zakonito razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s predhodno navedenimi stvarnimi razbremenitvami in časovno omejitvijo pri delu (II. tč. izreka). Hkrati mu je v skladu s 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 in 1. odst. 86. člena ZPIZ-2 zakonito priznana pravica do dela z navedenimi omejitvami, izrečeno, da se je v 30-ih dneh od pravnomočnosti sodbe dolžan prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje (III. tč. izreka) in da bo o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila odločil toženec s posebno odločbo (IV. tč. izreka).

8. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je v V. tč. izreka izpodbijane sodbe zakonito zavrnjen že iz razloga, ker ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2. 9. Zaradi predhodno obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.