Jedro

Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom, vsebovanem v odločbi I P 463/2011-35 z 9. 4. 2013 ustavilo postopek v delu, ki se glasi: "Tožena stranka A. R. je dolžna plačati tožeči stranki F. R. kot izplačilo njegovega polovičnega deleža na osebnem avtomobilu ..., letnik 2004 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2011. Odločilo je, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem delu in pojasnilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo v tem delu odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Kranju. Obrazložilo je, da zahtevek na izplačilo deleža na osebnem avtomobilu predstavlja zahtevek za delitev stvari, kar pa je predmet nepravdnega postopka.

2. Okrajno sodišče v Kranju je 21. 4. 2015 sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da je Okrožno sodišče v Kranju tožbo v tem delu že vročilo v odgovor toženi stranki, opravilo poravnalni narok in narok za glavno obravnavo, tožena stranka se je po spremembi tožbe spustila v obravnavanje, zato se Okrožno sodišče v Kranju v skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne bi več smelo po uradni dolžnosti izreči za stvarno nepristojno. Dodaja, da v spisu ni podatkov, da bi tožena stranka ugovarjala stvarni pristojnosti okrožnega sodišča. 3. Okrajno sodišče sicer pravilno meni, da se v skladu z določbo drugega odstavka 19. člena ZPP okrožno sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti iz okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave.

4. Okrožno sodišče pa se ni izreklo za stvarno nepristojno na tej podlagi, ampak je ugotovilo, da bi bilo postopek v tem delu treba opraviti po pravilih nepravdnega postopka. Zahtevek za plačilo v obravnavani zadevi res predstavlja predlog za delitev dela skupnega premoženja. Delitev skupnega premoženja pa je, kot pravilno meni okrožno sodišče, okrajno sodišče pa se s tem vprašanjem niti ne ukvarja, stvar nepravdnega postopka.(1) V skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZPP sodišče, kadar ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

5. Okrožno sodišče v Kranju je pravdni postopek ustavilo pred izdajo odločbe o glavni stvari glede tega dela tožbenega zahtevka, zato je za odločanje o predlogu za delitev skupnega premoženja, ki je stvar nepravdnega postopka, pristojno okrajno sodišče v Kranju. Postopek bo moralo nadaljevati po pravilih nepravdnega postopka.

6. Višje sodišče še dodaja, da na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku. Enako velja tudi za okoliščino, da je treba v fazi delitve skupnega premoženja celovito rešiti vsa vprašanja, saj pojem delitve skupnega premoženja zajema razdružitev vseh pravnih povezav v razmerju. Sodišče pa lahko pravilno in pravično razdeli vse skupno premoženje samo, če sočasno odloča o vsem skupnem premoženju.(2) To pa bo seveda moralo upoštevati okrajno sodišče, ko bo odločalo o predlogu.

Op. št. (1): Primerjaj: sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 489/2005. Op. št. (2): Wedam Lukič, D. in Polajnar Pavčnik, A, Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, stran 92.