Jedro

Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). V konkretnem primeru se z revizijo izpodbija odločitev o glavnem zahtevku v vrednosti 887.201 SIT in o kapitaliziranih obrestih v znesku 1.167.805 SIT. Ker se vrednost določa po glavni terjatvi, tako znaša vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe le 887.201 SIT. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je tako vrednost spornega predmeta prenizka za dovoljenost revizije in je bilo treba nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevka tožeče stranke za plačilo glavnice 887.201 SIT po pogodbi o potrošniškem posojilu in za plačilo kapitaliziranih obresti v skupnem znesku 1.167.805 SIT iz naslova prepozno plačanih in neplačanih obrokov po omenjeni pogodbi, oba uveljavljana še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje. Ugotovilo je, da je utemeljen ugovor zastaranja, ker je že pred vložitvijo tožbe 19.6.2001 potekel 5-letni zastaralni rok, ki je začel teči 2.4.1995. Dne 1.4.1995 je namreč zaradi neplačanih dveh zaporednih obrokov po 4. členu pogodbe zapadel ves toženčev dolg.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Zoper to sodbo je vložila tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in predlagala, da sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji in je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Tožeča stranka je v okviru glavnega zahtevka zahtevala plačilo zneska 887.201 SIT (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje) iz naslova neplačane glavnice po pogodbi o potrošniškem posojilu ter kapitalizirane obresti v znesku 1.167.805 SIT (z zakonskimi obrestmi od vložitve tožbe dalje).

Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). V konkretnem primeru se z revizijo izpodbija odločitev o glavnem zahtevku v vrednosti 887.201 SIT in o kapitaliziranih obrestih v znesku 1.167.805 SIT. Ker se vrednost določa po glavni terjatvi, tako znaša vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe le 887.201 SIT. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je tako vrednost spornega predmeta prenizka za dovoljenost revizije in je bilo treba nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).