Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo dodatni predujem. Ker tega ni storilo, njegovega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je s sklepom naložilo upnici, da v 8 dneh doplača manjkajoči predujem za opravo dejanj izvršbe v znesku 77.056,00 SIT, ker bo sicer izvršbo ustavilo. Upnica se je proti sklepu pravočasno pritožila in navedla, da je bil izvršitelj za opravljena izvršilna dejanja že poplačan iz založenega predujma v znesku 75.000,00 SIT; zato naj ne bi bil upravičen še do njegovega doplačila v znesku 77.056,00 SIT. Sicer pa je izvršitelj v razpisu druge dražbe namesto dolžnikovega sedeža navedel drug kraj, zato dražba ni bila uspešna. Stroškov ni priglasila. Pritožba je utemeljena. V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 32/2000) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe, vendar najmanj v višini 150 % cene storitev po tar. št. 1. Sodišče prve stopnje je upnici naložilo, da doplača še 77.056,00 SIT manjkajočega predujma za opravo dejanj izvršbe, vendar pa razlogov v zvezi s svojo oceno stroškov ni navedlo. Zgolj ugotovitev sodišča, da že vplačani predujem ne zadošča in da mora upnica po 2. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) založiti še dodaten predujem v navedeni višini, namreč ni dovolj. Na kakšen način je sodišče odmerilo manjkajoči predujem iz opisanega ni mogoče razbrati. Sodišče prve stopnje pa tudi ni konkretiziralo, zakaj ocenjuje (upoštevajoč ugovor tretjega - priloga C1), da bodo še potrebna izvršilna dejanja (in katera). Izpodbijani sklep tako ne vsebuje odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceno prvostopenjskega sodišča preizkusiti. S tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v katerem bo moralo o morebitnem manjkajočem predujmu za opravo nadaljnjih dejanj izvršbe ponovno odločiti, upoštevajoč materialnopravne določbe tako, da bo za svojo odločitev navedlo vsa odločilna dejstva (prim. sklep z dne 18.05.2000, opr. št. Ig 97/360-3).