Jedro

Ker med mld. upnikom rojenim 9.12.1983 in dolžnikom kot njegovim očetom še vedno traja roditeljska pravica in ker po določbi 2. tč. 381. člena ZOR zastaranje ne teče med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljanemu ugovoru zastaranja.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 12.11.1999, opr.št. I 99/908-9 tako spremeni, da se ugovor dolžnika v delu, ki se nanaša na izterjavo preživnine, zapadle v obdobju pred 15.9.1996, to je v znesku 653.192,10 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 1.5.1998 dalje do plačila ter glede dela stroškov izvršilnega postopka za znesek 7.577,50 SIT, zavrne in se v tem obsegu vzdrži v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča z dne 18.10.1999, opr.št. I 99/908-4. Ugovor dolžnika se v za odločanje kot o pritožbi še odprtem delu zavrne in se z njim izpodbijani preostali del sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 18.10.1999, opr.št. I 99/908-4, potrdi.

Nadaljni izvršilni stroški upnika v zvezi z odgovorom na ugovor in v zvezi s pritožbo se odmerijo na 27.880,60 SIT.

Obrazložitev

Potem ko je bila na podlagi izvršilnega naslova s prvostopnim sklepom z dne 18.10.1999 zoper dolžnika dovoljena izvršba za izterjavo preživnine, je sodišče prve stopnje na podlagi dolžnikovega ugovora s sklepom z dne 12.11.1999 delno razveljavilo svoj sklep o izvršbi - in sicer v delu, ki se nanaša na izterjavo preživnine, zapadle v obdobju pred 15.9.1996, to je v znesku 653.192,10 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 1.5.1998 dalje do plačila ter glede dela stroškov izvršilnega postopka za znesek 7.577,50 SIT - in v tem obsegu zavrnilo upnikov predlog za izvršbo. V ostalem delu je sodišče prve stopnje glede ugovora dolžnika (zoper sklep o izvršbi) ugotovilo, da ni utemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Zoper prvostopni sklep z dne 12.11.1999 o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrnitvi predloga za izvršbo (v zgoraj povzetem obsegu) je upnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na vse zakonsko predvidene pritožbene razloge kot uveljavljane. Graja prvostopno stališče o delnem zastaranju njegove terjatve z obrazložitivjo, da je pravica do preživnine osebna in statusna pravica, ki ne more zastarati. Sloh pa je bil izključno dolžnik tisti, ki je s svojim ravnanjem (z opustitvijo redne zaposlitve, z nenehnim spreminjanjem bivališča itd.) ves čas preprečeval pravočasno izterjavo. Da začne zastaranje teči, mora imeti stranka na razpolago vse podatke, da lahko terja. Teh upnik ni imel. Sicer pa je upnik v vsem tem času živel, saj ga je preživljala njegova mati, zato se je iz meseca v mesec zahtevek upnika spreminjal v verzijski zahtevek, ki ga uveljavlja zato, da bo lahko sredstva vrnil materi. Vsake tri mesece pa je prejel tudi valorizacijsko odločbo, enako kot dolžnica, ki je vsakič sproti pretrgala zastaranje - če bi že kdo štel, da je sploh pričelo teči. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve dolžnikovega ugovora (v celoti), oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dolžnik pa v preostalem delu ugovora - torej v delu, ki ga je sodišče prve stopnje štelo za neutemeljenega in ki je ostal še odprt za odločanje (na drugi stopnji, sedaj kot o pritožbi) - navaja, da upniku ničesar ne dolguje, ker je bil z zakonito zastopnico mld.

upnika dogovorjen, da bo od leta 1992 dalje plačeval preživnino tako, da bo zakonita zastopnica upnika v celoti prejela njegov delež na skupnem premoženju, v zameno pa ne bo zahtevala plačevanja preživnine. Tak dogovor sta vse do vložitve izvršilnega predloga oba očitno spoštovala in dolžniku ni jasno, zakaj si je mati mld. upnika v letu 1999 premislila. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev izvršbe.

Upnik je v odgovoru na ugovor prerekal dolžnikove ugovorne navedbe kot netočne oz. neresnične in predlagal zavrnitev ugovora.

Pritožba upnika je utemeljena, ugovor dolžnika (v še odprtem delu za odločanje o njem kot o pritožbi) pa ni utemeljen.

Pritrditi je sicer stališču iz pritožbe upnika o nezastarljivosti pravice do preživljanja, ki gre komu po zakonu (3. odst. 373. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Vendar v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje zastaranja same pravice, temveč za vprašanje zastaranja občasnih terjatev, ki izvirajo iz pravice do zakonitega preživljanja. Kot razloguje sodišče prve stopnje pa je to vprašanje za primer občasnih terjatev, ki izvirajo iz pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, sicer res rešeno z določbo 2. odst. 379. člena ZOR, ki napotuje na uporabo dolčb 372. člena istega zakona in po katerih med drugimi tudi občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Vendar pa je v obravnavanem primeru odločilnega pomena dejstvo, da med mld. upnikom, rojenim 9.12.1983 in dolžnikom kot njegovim očetom še vedno traja roditeljska pravica. Po določbi 2. tč. 381. člena ZOR pa zastaranje ne teče med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica. Tega primera zadržanja zastaranja sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ni upoštevalo in je zato bilo treba pritožbi upnika na podlagi 3. tč.

365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugoditi in z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 12.11.1999 temu ustrezno v celoti spremeniti, saj dolžnikov ugovor prenehanja terjatve upnika zaradi zastaranja ni utemeljen.

Tudi glede ostalih dolžnikovih navedb iz njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi je treba ugotoviti, da so neutemeljene. Dolžnik se namreč v nobenem primeru ne more z uspehom sklicevati na nek dogovor o ureditvi premoženjskopravnih (stvarnopravnih) razmerij med njim in zakonito zastopnico mld. upnika kot razlogom, ki bi lahko imel sploh kakršenkoli vpliv na obstoj dolžnikove preživninske obveznosti do upnika - ne glede na neodpovedljivost zakoniti pravici do preživljanja nasploh in na neizkazani obstoj zatrjevanega dogovora tudi sicer (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker tudi niso podani po uradni dolžnosti uspoštevni ugovorni razlogi iz drugega odstavka 55. člena ZIZ, niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba dolžnikov ugovor na podlagi določbe 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in tudi v preostalem delu prvostopni sklep o izvršbi potrditi.

Izrek o upnikovih izvršilnih stroških tega pritožbenega postopka temelji na določbah drugega odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petega odst. 38. člena ZIZ, njihova odmera po posamečnih postavkah, opravljena v skladu z Odvetniško tarifo, pa je razvidna iz stroškovnikov upnika na red.št. 8 in 11 spisa.