Jedro

V upravnem postopku ni podlage za ugotavljanje bistveno zmanjšane vrednosti nepremičnine (26. člen ZDen), saj tožeča stranka v tožbi in pritožbi zoper izpodbijano sodbo sama zatrjuje, da gre le za del zemljišča v izmeri 985 m2, kar predstavlja 14,47% velikosti celotnega zemljišča, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1212/2001-10 z dne 16.10.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.5.2001. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote D. z dne 17.10.2000, s katero je bilo odločeno, da se A.P. vrne v last parcela št. 951 - gozd v izmeri 6805 m2 k.o. R., da znaša vrednost vrnjene parcele po stanju ob podržavljenju 3.485,52 DEM, da je zavezanec za vrnitev Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da se za začasnega skrbnika postavi tožnik, kateremu se izroči vrnjeno premoženje v upravljanje, da bo o zahtevi za odškodnino za manjvrednost zemljišča odločeno posebej, da je odločba podlaga za zemljiškoknjižni vpis, ki ga izvrši pristojno sodišče po pravnomočnosti odločbe in po uradni dolžnosti, in da stroški postopka niso evidentirani.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje meni, da je tožena stranka odločila pravilno, ko je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo organa prve stopnje. Po presoji sodišča prve stopnje pa tožena stranka za svojo odločitev ni navedla pravilnih razlogov. Tožena stranka namreč v izpodbijani odločbi napačno napotuje tožnika, da naj zahteva pri geodetskem organu spremembo v vrsti rabe predmetne parcele, če meni, da je del te parcele v naravi neplodno zemljišče. Napačno je tudi sklicevanje tožene stranke na 26. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki vsebuje določbe o bistveno zmanjšani vrednosti nepremičnine. Sodišče prve stopnje namreč meni, da v obravnavanem primeru ni podlage za ugotavljanje manjvrednosti predmetne parcele po določbah 26. člena ZDen.

Iz prvostopnega upravnega spisa, kar je sicer pravilno ugotovila tudi tožena stranka, je razvidno, da je parc. št. 951 k.o. Radomlje v uradni evidenci zemljiškega katastra vse od podržavljenja dalje opredeljena kot gozd 3, v izmeri 6805 m2. Prvostopni organ je svojo odločitev glede katastrske kulture navedene parcele zato pravilno oprl na uradne katastrske podatke. Glede na uradne katastrske podatke je prvostopni organ nato v odločbi tudi pravilno določil vrednost vrnjene parcele na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju: Odlok). Morebitna sprememba v katastrski kulturi zemljišča, ugotovljena po izdaji odločbe o denacionalizaciji oziroma po vrnitvi zemljišča v last upravičencu, pa po mnenju sodišča prve stopnje ne more vplivati na njegovo že ugotovljeno vrednost po navedenem odloku.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je spoznalo, da je s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke utemeljena po zakonu, vendar iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Tožnik v pritožbi v celoti ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Ima upravičen zahtevek, da se v katastru uredi stanje, kakršno je v naravi bilo na dan vložitve zahtevka ali datuma izdaje odločbe na strošek povzročitelja ali takratnega lastnika in da se nato izda odločba, ki bo ustrezala dejanskemu stanju. Zato pričakuje od pritožbenega sodišča, da bo tako tudi odločilo.

Tožena stranka, prizadeti stranki (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Podjetje Gozd) ter Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka pravilno odločila, ko je s tožbo izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje in da za svojo odločitev ni navedla pravilnih razlogov. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da tožena stranka v s tožbo izpodbijani odločbi napačno napotuje tožnika, da naj zahteva pri geodetskem organu spremembo v vrsti rabe predmetne parcele, če meni, da je del te parcele v naravi neplodno zemljišče, kot tudi, da je napačno sklicevanje tožene stranke na 26. člen ZDen, ki vsebuje določbe o bistveno zmanjšani vrednosti nepremičnine, saj ni podlage za ugotavljanje te manjvrednosti po določbah navedenega člena. Tožnik v tožbi in v pritožbi sam zatrjuje, da gre le za del zemljišča v izmeri 985 m2, kar predstavlja 14,47 % velikosti celotnega zemljišča, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku.

Prav tako je utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, saj izhaja iz upravnih spisov, da je prvostopni organ svojo odločitev glede katastrske kulture navedene parcele pravilno oprl na uradne katastrske podatke in nato v odločbi tudi pravilno določil vrednost vrnjene parcele na podlagi citiranega odloka. Morebitna sprememba v katastrski kulturi zemljišča, ugotovljena po izdaji odločbe o denacionalizaciji oziroma po vrnitvi zemljišča v last upravičencu, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne more vplivati na njegovo že ugotovljeno vrednost po navedenem odloku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.