Jedro

Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 28.014,25 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo v obliki notarskega zapisa sklenili tožeča stranka kot odsvojiteljica poslovnega deleža in toženca kot pridobitelja poslovnega deleža, ter na tej podlagi uveljavljene dajatvene zahtevke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Tožeča stranka drugostopenjsko sodbo v celoti izpodbija z revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku339. člena, po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v nov postopek prvostopenjskemu sodišču. 4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo primarno predlaga njeno zavrženje zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, podredno pa njeno zavrnitev.

5. Tožeča stranka je z repliko (po izteku roka za vložitev revizije) odgovorila na odgovor tožene stranke na revizijo. Ker ZPP take vloge ne predvideva, je Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji ni upoštevalo.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E (Uradni list RS 10/2017), to je pred 14. 9. 2017, zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **O aktivni legitimaciji dedičev**

7. Dediči so univerzalni pravni nasledniki zapustnika. V trenutku zapustnikove smrti dediči vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja. To pomeni, da dediči (pod razveznim pogojem neodpovedi dediščini) s trenutkom smrti zapustnika postanejo tudi stranke postopka in to ne glede na to, ali terjatev, ki jo je zapustnik uveljavljal v pravdi, dediči v zapuščinskem postopku prijavijo ali ne.

**Relevantno dejansko stanje**

8. Tožeča stranka je dvakrat sodelovala pri dokapitalizaciji družbe B., d.o.o., prvič sredi leta 2008 s stvarnim vložkom, ki je predstavljal 136.014 m² nepremičnin in dne 29. 12. 2008, ko je v družbo B., d.o.o. vložila kot stvarni vložek del posestva B. oziroma C., katerega celotna površina znaša 36.164.355 m². Družba B., d.o.o. je s tem postala lastnica približno 20 % posestva. Udeležba tožeče stranke v osnovnem kapitalu družbe B., d.o.o. je po dokapitalizacijah znašala 78,59 %.

9. Tožeča stranka je kot prodajalka s prodajno pogodbo, sklenjeno 18. 2. 2009 v obliki notarskega zapisa, prenesla na prvo toženko svoj 24 % poslovni delež v družbi B., d.o.o. za kupnino 179.000,00 EUR in 35,5 % poslovni delež na drugega toženca za kupnino 268.000,00 EUR (v nadaljevanju Prodajna pogodba). Njen poslovni delež je poslej znašal 19,09 %.

10. Odsvojiteljica je bila stara 83 let. Živela je pretežno v tujini, po poklicu je bila učiteljica angleščine in francoščine. Drugi toženec je bil poslovodja družbe B., d.o.o., po izobrazbi gozdarski inženir, ki mu je odsvojiteljica zelo zaupala.

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

11. Sodišči nižjih stopenj sta presodili, da Prodajna pogodba ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, da je bila tožeča stranka v času sklenitve Prodajne pogodbe poslovno sposobna ter da v zvezi z zatrjevano oderuško naravo Prodajne pogodbe ni izkazala obstoja niti objektivnega niti subjektivnega elementa oderuštva.

12. Po stališču sodišč nižjih stopenj bi morala tožeča stranka v dokaz trditev o obstoju objektivnega elementa oderuštva predlagati postavitev izvedenca gozdarske stroke, ki bi ocenil vrednost stvarnega vložka, ki ga je tožeča stranka v družbo B., d.o.o. vložila ob dokapitalizaciji. Tega dokaza tožeča stranka ni predlagala. V zvezi z zatrjevanim obstojem subjektivnega elementa oderuštva pa sta sodišči presodili, da zaupanja tožeče stranke drugemu tožencu ni mogoče šteti za odvisnost take intenzitete, ki bi lahko vodila v ničnost pravnega posla. Nadalje sta sodišči presodili še, da tožeča stranka ni bila niti neizkušena niti lahkomiselna.

**Revizijski razlogi**

13. Revizija v okviru zatrjevanih procesnih kršitev graja nepravilno uporabo določb ZPP o prekluziji in zavrnitev dokaznega predloga tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, ko je predlagala postavitev izvedenca finančne stroke, ki naj bi ocenil vrednost odsvojenih poslovnih deležev. V zvezi s slednjim revizija graja tudi presojo neobstoja objektivnega elementa oderuštva. Revizijska graja presoje neobstoja subjektivnega elementa oderuštva pa temelji predvsem na zatrjevanju tožničine odvisnosti od drugega toženca in R. J. Na koncu revizija napade še presojo ničnosti Prodajne pogodbe po 86. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z utemeljitvijo, da pogodba nasprotuje moralnim načelom, saj je bila cena poslovnega deleža določena prenizko, ter da je bila odsvojiteljica žrtev izvršitve kaznivega dejanja goljufije.

**Presoja utemeljenosti revizije**

14. Revizija ni utemeljena.

**O zatrjevanih procesnih kršitvah**

15. Revidentka zmotno zatrjuje, da kršitev pravil o prekluziji pomeni kršitev pravice do izjave, torej absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Če sodišče z napačnim sklicevanjem na 286. člen ZPP ne upošteva dejstev in dokazov, čeprav bi jih moralo upoštevati, zagreši relativno bistveno kršitev pravil postopka. V primeru prekluzij je absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka (kršitev načela kontradiktornosti) podana le izjemoma, npr. če se sodišče z navedbami strank sploh ne bi seznanilo.1 Kot izhaja iz obrazložitev izpodbijanih sodb, se je sodišče prve stopnje z navedbami in predlaganimi dokazi tožeče stranke sicer seznanilo in presodilo, da so prepozne. Sodišče druge stopnje je ob ugotovitvi, da tožeča stranka v pritožbi skladno s prvim odstavkom 339. člena ZPP ni navedla, v čem naj bi kršitev pravil o prekluziji vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (temu tožeča stranka v reviziji niti ne oporeka oziroma zgolj pavšalno navede, da bi lahko prav vsa „prezrta“ dejstva in dokazi vplivali na zakonitost in pravilnost sodbe), pritožbo v tem delu pravilno kot neutemeljeno zavrnilo. Ob obrazloženem se kot neutemeljene izkažejo tudi revizijske trditve o zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic (22. in 23. člen Ustave RS).

16. Na revizijske navedbe o zatrjevani neizvedbi dokaznega predloga o poizvedbah pri Okrožnem državnem tožilstvu, ki pomenijo ponovitev pritožbenih navedb, je tožeča stranka že dobila jasen in obrazložen odgovor v 48. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe. Vrhovno sodišče zato razlogov ne bo ponavljalo.

**O zatrjevani oderuški naravi Prodajne pogodbe**

17. O oderuški pogodbi govorimo, če sta skupaj izpolnjena subjektivni element (če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost) in objektivni element (da si s tem izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu). Takšna pogodba je nična (prvi odstavek 119. člena OZ).

18. Revidentka pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o neobstoju subjektivnega elementa ne uspe omajati, saj le ponavlja pritožbene navedbe o svoji (poslovni) odvisnosti od drugega toženca ter zmanjšanih umskih in kognitivnih sposobnostih ter zmanjšani sposobnosti logičnega mišljenja. Na te navedbe je v izpodbijani sodbi odgovorilo že sodišče druge stopnje, ki je (v točkah 64 - 78 obrazložitve) sledilo jasni in argumentirani obrazložitvi sodišča prve stopnje(61. - 63. točka obrazložitve), utemeljeni na izvedenskem mnenju prof. dr. A. A. (56. in 57. točka obrazložitve) ter dejstvih, da je bila Prodajna pogodba sklenjena pred notarko, kjer je tožnica dobila pojasnila o vsebini, posledicah in običajnih tveganjih (54. točka obrazložitve), da je tožnica nekaj mesecev pred prodajo poslovnega deleža v vlogi družbenice (aktivno) sodelovala pri obeh dokapitalizacijah, da je pri dokapitalizacijah in prodaji sama uporabljala cenitev iz denacionalizacijskega postopka itd. Vrhovno sodišče se pri odgovoru na enake revizijske očitke v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.

19. Ob presoji odsotnosti subjektivnega elementa oderuške pogodbe se sodišču (praviloma) ni treba ukvarjati z vprašanjem obstoja objektivnega elementa. V obravnavanem primeru bode v oči zmotno prepričanje sodišč nižjih stopenj, da bi bil za odločitev o zatrjevanem očitnem nesorazmerju med danim in prejetim po Prodajni pogodbi (za poslovni delež) bistven dokaz s postavitvijo izvedenca gozdarske stroke, ki bi ocenil resnično vrednost zemljišč (vloženih kot stvarni vložek ob dokapitalizacijah). Takšno stališče bi bilo na mestu le, če bi bilo mogoče osnovni vložek enačiti s poslovnim deležem, kar pa ne drži. Revidentka zato v zvezi z zatrjevano podcenjenostjo svojega (prodanega) poslovnega deleža utemeljeno, sicer brez učinka za odločitev v obravnavani zadevi, graja zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo „sodnega izvedenca finančne stroke“, pod čemer je gotovo razumeti tudi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.

20. Osnovni vložek je premoženje (denar, stvarni vložek ali stvarni prevzem), ki ga družbenik prispeva v osnovni kapital družbe (prvi odstavek 471. člena ZGD-1). Poslovni delež pa je pravni pojem, s katerim označujemo skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka ali osnovnega vložka njegovih prednikov. Vsak družbenik ima ob ustanovitvi en poslovni delež, ki pa je lahko po obsegu pravic in dolžnosti drugačen od deležev drugih družbenikov.2 Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. „Končna ocena“ vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.

**O zatrjevani ničnosti po 86. člena OZ**

21. OZ v 86. členu določa, da je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

22. Revidentka glede presoje ničnosti po 86. člena OZ ne navede ničesar, na kar ne bi dobila pravilnega odgovora že v obrazložitvah sodb nižjih sodišč. Ob ponovljenem posplošenem sklicevanju na zatrjevano goljufijo in nemoralnost tožencev Vrhovno sodišče revidentko napotuje na točke 82 - 86 obrazložitve drugostopenjske sodbe.

**Odločitev o reviziji**

23. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

24. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je toženi stranki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka.

25. Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 28.014,25 EUR (22.942,50 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300 v zvezi s tar. št. 1200; 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ter 5.051,75 EUR za 22 % DDV).

1 Glej Galič, A. v: „Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. - 305. člen)“, komentar k 286. členu, stran 603, 13. 2 Glej Zabel, B. v: „Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga (471. do 709. člen), komentar k 71. členu, str. 71, 2.a.