Jedro

Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega. Ugotovilo je, da je zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejel 9. 11. 2019, dolžnik vložil ugovor 19. 11. 2019, to je po preteku 8-dnevnega roka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz priloženega dokumenta Pošte Slovenije in zapisa na dokumentu izhaja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen v poštni nabiralnik 16. dan od prejema obvestila, to je 11. 11. 2019, nakar je obrazložen ugovor prav tako vložil v zakonitem 8-dnevnem roku 19. 11. 2019. Ujemanje datumov je osebno preveril na Pošti Slovenije, ki za tak primer ne izdaja posebnih obvestil, saj je bilo sodišče obveščeno o datumu vročitve 11. 11. 2019 s tiskovinskim odrezkom po uradni dolžnosti.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški pisarni s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi s predlogom je bil dolžniku vročen s takoimenovano fikcijo, urejeno v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji in četrti odstavek omenjenega člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi "po pooblastilu". Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka2. Ravno v slednjem stališču je odgovor na pritožbo dolžnika.

6. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi v spisu izhaja, da je vročevalec 25. 10. 2019 (petek) v hišnem predalčniku dolžnika pustil obvestilo z navedbo kje je pismo in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. To obvestilo je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Glede na zakonsko fikcijo je datum vročitve zadnji - 15. dan od obvestila, kar je bilo 9. 11. 2019 (sobota). Do fikcije vročitve je prišlo ne glede na to, da je bila ta dan sobota, saj se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP ne upošteva četrti odstavek 111. člena ZPP, ki določa za primer, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika3. Zadnji dan 8-dnevnega ugovornega roka je bil sicer 17. 11. 2019, kar je bila nedelja, vendar se samo v tem primeru v skladu s prej povzetimi določbami ZPP šteje, da se je rok iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To je bilo z iztekom ponedeljka 18. 11. 2019. Dolžnik priznava, da je vložil ugovor 19. 11. 2019 in sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil prepozen. Utemeljeno ga je zavrglo.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012. 2 Sklepi VSL II Cpg 300/2016, I Cp 3071/2015, I Cpg 413/2013. 3 Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji 14. 1. 2015.