Jedro

Zavrnitev tožene stranke, ker tožnik ni ves čas živel v Sloveniji, ampak v tujini (Italiji). Odprava izpodbijane odločbe, ker je tožena stranka kršila načelo zaslišanja stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani z dne 9.7.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ki jo je tožnik vložil pri občinskem organu za notranje zadeve. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik že od začetka leta 1991 dela in živi v tujini, stanovanje , kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, pa je oddal v najem. Po mnenju tožene stranke, glede na to, da tožnik ni ves čas dejansko živel v Sloveniji, ni izpolnjen eden izmed pogojev določbe 1. odstavka 40. člena navedenega zakona, zato tožena stranka njegovi vlogi ni ugodila.

Tožnik v tožbi navaja, da ne živi v tujini, ampak v tujini opravlja le priložnostna dela, predvsem v obmejnem mestu in njegovi okolici. Gre za delo brez ustrezne delovne vize, ki vsega skupaj letno traja največ nekaj mesecev. Ves preostali čas pa preživi v Sloveniji, kjer ima tudi stanovanje. V Sloveniji namreč živi že skoraj celih 18 let, stalno prebivališče pa ima prijavljeno že od leta 1975. Tako kot marsikateri domačin se je moral znajti in si najti vsaj občasno zaposlitev v bližnji tuji državi. Vendar pa nikakor ni res, da bi se preselil v tujino. Da dejansko živi v .... je razvidno tudi iz tega, da adaptira stanovanje v ...., katerega imetnik stanovanjske pravice je, s soglasjem stanovanjskega organa občine ... . Samo v letu 1992 je v stanovanje vložil več kot 220.000 SIT, kar lahko dokaže tudi z ustreznimi računi. Meni, da bi ga morala tožena stranka v upravnem postopku zaslišati zaradi razjasnitve zadeve. Če bi ga zaslišala bi lahko pojasnil in dokazal navedeno. Navaja, da se je zelo navezal na ... in da je bil ves čas lojalen do Slovenije. Ker je po narodnosti ... po rodu iz ... , se je dejansko znašel v hudi človeški stiski. Zaradi vojnih dogodkov, ki pretresajo ... , še posebej pa njegov rodni kraj, se dejansko nima več kam vrniti. Zato še posebej prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Predlaga, skladno s 3. odstavkom 34. člena zakona o upravnih sporih, da sodišče opravi ustno obravnavo, na kateri ga naj zasliši in izvede predlagane dokaze. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v postopku ugotavljala tako pogoje iz 1. odstavka kot tudi pogoje iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Z zaslišanjem pooblaščene uradne osebe Uprave za notranje zadeve ... in na podlagi evidence o podanih ovadbah za kazniva dejanja je ugotovila, da je bil tožnik v letih 1976, 1983, 1987 in 1990 obravnavan za nekatera kazniva dejanja. Zaradi navedenih podatkov je tožniku nameravala naložiti predložitev sodb o navedenih kaznivih dejanjih, vendar pa ga zaradi ugotovitve dejstva, da sploh dejansko ne živi v Sloveniji, ni poklicala na zaslišanje, pač pa je naložila zaslišanje ... , ki živi kot najemnik v njegovem stanovanju. Tožena stranka meni, da je dejstvo, da tožnik dejansko ne živi v Sloveniji, dokazano. Zato ni uvedla postopka po 261. členu zakona o splošnem upravnem postopku. Odločitve namreč ne bi mogla spremeniti v korist tožnika, pač pa bi negativno odločbo izdala zaradi nevarnosti tožnikovega sprejema v državljanstvo Republike Slovenije za javni red. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka kršila določbe 8. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP,), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) začasno smiselno uporablja kot republiški predpis. Po teh določbah je treba dati stranki možnost, preden se izda odločba, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo; samo v primerih, za katere to zakon dovoljuje, se lahko izda odločba brez poprejšnjega zaslišanja stranke.

Glede na citirane določbe lahko upravni organ reši stvar neposredno po skrajšanem postopku samo, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Takega postopka in pogojev pa zakon o državljanstvu Republike Slovenije ne določa. Če ti pogoji ne obstajajo, pač pa je potrebno v postopku opraviti posebna dejanja zaradi ugotovitve dejstev, je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Opustitev zaslišanja stranke ni bistvena kršitev pravil postopka, če zaslišanje stranke glede na nesporne podatke ne bi vplivalo na odločitev o stvari. Ti podatki v upravnih spisih pa po presoji sodišča niso nesporni, kot to navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi, ko šteje za dokazano, da tožnik dejansko ves čas ni živel v Sloveniji. Iz zapisnika o zaslišanju ... z dne 19.5.1992, ki je v upravnih spisih, izjave njegove žene ..., ki jo je tožnik priložil k tožbi in iz tožnikovih tožbenih navedb namreč ne izhaja nesporno dejstvo, da tožnik ni ves čas dejansko živel v Sloveniji, pač pa da se občasno vrača v Slovenijo z dela v bližnjem ... v tuji državi.

Glede na navedeno je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, ker v postopku ni zaslišala tožnika (8. člen ZUP), na kar je tožnik upravičeno opozoril v tožbi.

Ker je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, to je pravilo postopka, kar je vplivalo na odločitev, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena navedenega ustavnega zakona začasno smiselno uporablja kot republiški predpis. Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).

Sodišče pa ni ugodilo tožnikovemu predlogu, naj sodišče opravi ustno obravnavo po 3. odstavku 34. člena ZUS, ker v tej sporni zadevi to ni potrebno.