Jedro

Za priznanje nagrade za postopek ni edino odločilno, ali je pooblaščenec vložil tožbo ali kakšno drugo vlogo, kot zmotno meni pritožba, ampak da se je postopek že začel ter je tožnica v njem imela pooblaščenca. Pravica do nagrade za postopek po tar. št. 3100 nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, nagrada za postopek pa nastane tudi za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Sodišče prve stopnje je zato tožnici poleg nagrade za narok in pavšalnih stroškov utemeljeno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100, čeprav je tožnica sama vložila tožbo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izrek o stroških postopka spremeni tako, da se znesek 372,50 EUR zniža na znesek 342,50 EUR.

V ostalem se pritožba glede nagrade za postopek, zavrne.

Tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 3. 8. 2011 in št. ... z dne 24. 3. 2011 in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 26. 1. 2011 dalje in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 2. 2011 dalje. Obenem je odločilo, da je toženec dolžan s posebnim upravnim aktom odločiti o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe ter da stroški postopka znašajo 372,50 EUR, ki jih je toženec dolžan nakazati v roku 8 dni, po izteku tega roka pa od prvega dne do plačila še zakonske zamudne obresti.

Zoper odločitev o stroških postopka (IV. točka izreka) se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je na zadnjem naroku za glavno obravnavo pooblaščenec tožnice priglasil stroške nagrade za postopek, nagrado za narok in pavšalne stroške v višini 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je vse priglašene stroške nekritično priznalo, pri tem pa ni pojasnilo, zakaj je priznalo posamezne kategorije stroškov postopka in zakaj v takšni višini, sklicuje se le na tarifne številke. Iz podatkov izhaja, da je tožbo vložila tožnica sama dne 3. 9. 2011. Šele kasneje, to je po odločbi BPP št. 92/2012 z dne 21. 2. 2012, jo je začel zastopati odvetnik A.A.. Meni, da odvetniku ne pripada povrnitev stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3100. Tožnica je tožbo vložila sama, odvetnik pa tudi kasneje ni izdelal nobenega pisnega gradiva oziroma pisne vloge. Bil je prisoten le na dveh narokih za glavno obravnavo. Zato meni, da je tožničin odvetnik upravičen le do nagrade za narok po tar. št. 3102. Vendar pa je sodišče prve stopnje nagrado za narok priznalo v napačni višini. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil tožnici v okviru brezplačne pravne pomoči dodeljen pooblaščenec, katerega stroški zastopanja se krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Sklicuje se na Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) in na določbo 36. člena tega zakona. Ker gre v konkretnem primeru za takšno zadevo, saj odvetnik tožnico nesporno zastopa po brezplačni pravni pomoči, bi sodišče odvetniku lahko priznalo le znesek nagrade za narok z uporabo določbe 36. člena zakona in sicer v višini 154,80 EUR. S tem, ko je sodišče priznalo stroške postopka po splošni določbi 12. člena ZOdvT, je kršilo določbe materialnega prava. Posledično so si v nasprotju tudi razlogi sodbe v 13. točki obrazložitve, kjer prvostopno sodišče stroške postopka prizna v neznižani višini, povrnitev pa toženi stranki naloži na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, glede na to, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč.

V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da iz sodbe ni razvidno, da bi bila vrednost spora 3.500,00 EUR, kot bi izhajalo iz izračuna toženca. V kolikor je sodišče vrednost predmeta določilo v višini 5.000,00 EUR, kar bi bilo po njenem mnenju, povsem upravičeno, bi nagrada za postopek znašala po 36. členu ZOdvT 188,50 EUR, kar je celo nekoliko več, kot je priznalo sodišče. Nadalje vztraja, da je pooblaščenec upravičen do nagrade za postopek, saj pravica do te nagrade nastane že s prejemom pooblastila. Sklicuje se na opombe 3 tar. št. 3100 odvetniške tarife in na ustaljeno sodno prakso. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, se sme v skladu s prvim odstavkom 166. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. V predmetni zadevi je toženec izpodbijal le odločitev o stroških postopka, zato je pri presoji utemeljenosti pritožbe pritožbeno sodišče v skladu s 366. členom ZPP smiselno uporabilo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo in je tako v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

Po preizkusu zadeve v takšnem obsegu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja delno zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V obravnavani zadevi je bila tožnici z odločbo Bpp 92/2012 z dne 21. 2. 2012 dodeljena brezplačna pravna pomoč in za zastopanje določen odvetnik A.A..

V obravnavani zadevi tudi ni sporno, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč z zgoraj citirano odločbo z dne 21. 2. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, vodi pod opr. št. Ps 2160/2011, na prvi stopnji. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je postopanje sodišča prve stopnje nepravilno, ker je odmerilo nagrado pooblaščenca na podlagi 12. člena ZOdvT in ne na podlagi 36. člena tega zakona. Ob upoštevanju 36. člena ZOdvT in skladno z drugim odstavkom 25. člena zakona ob upoštevanju vrednosti 3.500,00 EUR, ker v konkretnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja, vrednosti predmeta ni mogoče določiti, znaša nagrada postavljenega odvetnika 129,00 EUR in ne 141,00 EUR, kot jo določa 12. člen ZOdvT.

Neutemeljeno pa pritožba vztraja, da je tožničin pooblaščenec upravičen zgolj do nagrade za narok, ne pa tudi do nagrade za postopek (in do pavšalnega zneska za telekomunikacijske stroške), čeprav je tožnica dne 3. 9. 2011 sama vložila tožbo.

Po tarifni številki 3100 v zvezi z opombo 3/1 tretjega dela odvetniške tarife, nagrada za postopek predstavlja tudi nagrado, ki nastane za pregled ter pripravo gradiva, za posvete, nasvete in mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.

Glede na navedeno za priznanje nagrade za postopek, ni edino odločilno, ali je pooblaščenec vložil tožbo ali kakšno drugo vlogo, kot zmotno meni pritožba, ampak da se je postopek že začel ter je tožnica v njem imela pooblaščenca. Pravica do nagrade za postopek po tar. št. 3100 nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, nagrada za postopek pa nastane tudi za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo.

Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno tožnici poleg nagrade za narok in pavšalnih stroškov priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100. Ker pa je zmotno uporabilo določbo 36. člena ZOdvT, saj je spregledalo, da je bil tožnici v okviru brezplačne pravne pomoči dodeljen pooblaščenec, katerega stroški se krijejo iz proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 32. člena ZOdvT) in tožnici odmerilo stroške postopka po 12. členu citiranega zakona, je pritožbeno sodišče pritožbi toženca v tem delu ugodilo in na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP izrek o stroških postopka spremenilo tako, da je znesek 372,50 EUR znižalo na znesek 342,50 EUR ter zavrnilo pritožbo glede nagrade za postopek. Obenem je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer prispevala k razjasnitvi sporne zadeve.