Jedro

Kot bistveno velja izpostaviti, da v predlogu ni navedla prav ničesar v smeri konkretizacije specifičnih okoliščin na Okrožnem sodišču na Ptuju, zaradi katerih posplošeno trdi, da upravičujejo dvom v nepristranskost omenjenega sodišča. Splošno navajanje o institucionalni pristranskosti konkretnega sodišča in posledične izgube zaupanja v pošteno sojenje namreč ne utemeljuje predloga za prenos krajevne pristojnosti. V zvezi s postopanjem sodišča v postopkih zoper obdolženko iz obrazložitve predloga za prenos pristojnosti ne izhaja noben dejanski primer postopanja konkretne osebe, iz katerega bi bilo razvidno, da so določeni sodniki ali del sodnega osebja (predvidoma kazenskega oddelka) obravnavanega sodišča v takšnih odnosih, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose. Zagovornica ne obrazloži niti okoliščin, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti katerega koli sodnika tega sodišča, kar bi lahko vplivalo na nepristranskost sojenja pred navedenim sodiščem.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Zagovornica obdolženke je 13. 3. 2026 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 72308/2023 zoper obdolženo A. A. V utemeljitev navaja, da obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega in poštenega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Obdolženka je namreč izgubila zaupanje v nepristransko sojenje v obravnavani zadevi, saj se na Okrožnem sodišču na Ptuju sooča z večjim številom postopkov zoper njo. Po drugi strani sama ne more doseči, da bi se kakšen postopek sprožil proti osebam, ki evidentno kršijo njene pravice. Trdi, da iz dosedanjega poteka postopkov zoper obdolženko in komunikacije z uradnimi osebami izhaja utemeljen dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Obdolženka je prepričana, da so v zadevah, ki se zoper njo obravnavajo, organi pregona, sodniki in strokovno osebje "proti njej negativno povezani". Poudarja namreč, da so navedeni tudi socialno tesno medsebojno povezani. Predstavljena institucionalna pristranskost pri obdolženki utrjuje vnaprejšnje prepričanje, da bo o njeni krivdi odločeno brez izvedbe poštenega postopka. Tako zagovornica v skladu z določilom drugega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz predstavljenih tehtnih razlogov predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih (ZS) se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. Zagovornica v tej zvezi pravilno izpostavlja, da ima pri presoji nepristranskosti sojenja poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki zagotavlja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje stranke v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Vendar morajo biti dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, takšne narave, da sodišče, ki bi bilo po splošnih pravilih pristojno za odločanje, v očeh javnosti kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja in tako prevladajo pred primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Posebej je potrebno upoštevati, da predstavlja institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka ali drugih tehtnih razlogov izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnosti sodišča, in jo je kot tako treba razlagati restriktivno.

4. V konkretnem primeru višje sodišče ugotavlja, da zagovorničine pavšalne navedbe niso take, da bi lahko predstavljale tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Kot bistveno velja izpostaviti, da v predlogu ni navedla prav ničesar v smeri konkretizacije specifičnih okoliščin na Okrožnem sodišču na Ptuju, zaradi katerih posplošeno trdi, da upravičujejo dvom v nepristranskost omenjenega sodišča. Splošno navajanje o institucionalni pristranskosti konkretnega sodišča in posledične izgube zaupanja v pošteno sojenje namreč ne utemeljuje predloga za prenos krajevne pristojnosti. V zvezi s postopanjem sodišča v postopkih zoper obdolženko iz obrazložitve predloga za prenos pristojnosti ne izhaja noben dejanski primer postopanja konkretne osebe, iz katerega bi bilo razvidno, da so določeni sodniki ali del sodnega osebja (predvidoma kazenskega oddelka) obravnavanega sodišča v takšnih odnosih, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose. Zagovornica ne obrazloži niti okoliščin, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti katerega koli sodnika tega sodišča, kar bi lahko vplivalo na nepristranskost sojenja pred navedenim sodiščem.

5. Zgolj subjektivno dojemanje negativne nastrojenosti sodišča ali organov pregona, kar naj bi po oceni predlagateljice krnilo videz nepristranskosti Okrožnega sodišča na Ptuju, za izjemoma dopusten prenos krajevne pristojnosti na drugo stvari pristojno sodišče ne zadošča. Ne zadošča namreč, da se predlagatelj zgolj sklicuje na zakonske razloge za prenos pristojnosti, temveč jih mora vsebinsko tudi obrazložiti.

Brezuspešno v tej zvezi je tudi izpostavljanje številčnosti postopkov zoper obdolženko pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. Takšna okoliščina sama po sebi ne pomeni razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj s tem videz nepristranskosti sodišča ni avtomatično okrnjen. Konkretizacija splošnega navajanja v zvezi s tem pa iz predloga ne izhaja. Enako velja glede navedb v predlogu, da obdolženka zoper osebe, ki ji kršijo pravice, ne uspe sprožiti postopkov. Kot že pojasnjeno, za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče ne zadostuje zgolj splošno in vnaprejšnje sklicevanje na dvom, da konkreten postopek pred sodiščem ne bo izveden pošteno, temveč mora predlagatelj razloge za prenos pristojnosti v predlogu jasno in konkretizirano utemeljiti.

6. Ker po obrazloženem zagovornica ni utemeljeno izkazala okoliščin, ki bi po prvem odstavku 35. člena ZKP narekovale narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, je višje sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo kot neutemeljen (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

-------------------------------

1Sklep VS RS I Kr 28059/2014 z dne 8. 7. 2021 in v njem navedene odločbe.

2Sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 56290/2022 z dne 6. 10. 2022.

3Horvat, Š., Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 84.

4Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 93904/2024 z dne 11. 12. 2025.