Jedro

V skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka je razumno in pravilno, da je tožniku za brezplačno pravno pomoč določen odvetnik z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.10.2006, s katero je ugodila tožnikovi prošnji in mu dodelila nujno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zapuščinski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Lendavi, v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na zapuščinski obravnavi dne 24.10.2006. V 3. točki izreka odločbe je tožena stranka odločila, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik iz Lendave.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in se sklicuje na določbe 1. in 2. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da med strankama ni sporno, da je tožena stranka določila odvetnika s seznama iz določbe 2. odstavka 30. člena ZBPP. Ni utemeljen tožnikov ugovor, da je tožena stranka kršila tožnikovo pravico iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, ker mu ni bil določen odvetnik, ki ga je sam predlagal. Tožena stranka bi morala v odločbi navesti razloge za takšno odločitev. Glede te procesne določbe pa je izpodbijana odločba pomanjkljiva, saj tovrstne obrazložitve v izpodbijani odločbi ni. Vendar ta napaka ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za enkratno dejanje, in sicer obravnavo pred Okrajnim sodiščem v Lendavi. Tožnik je v upravnem postopku predlagal odvetnika iz Ljubljane, zato je bilo skladno z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka povsem razumno in pravilno, da je tožena stranka tožniku določila odvetnika iz Lendave, ker je utemeljeno pričakovati, da bo za navedeno procesno dejanje manj stroškov za odvetnika, ki je z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno, kot za odvetnika iz Ljubljane Tožnik v pritožbi, ki jo je pritožbeno sodišče obravnavalo kot revizijo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 zoper izpodbijano sodbo, navaja, da sta oba z ženo invalidska upokojenca in si ne moreta privoščiti večkratne poti v Lendavo, da bi lahko seznanila lendavskega odvetnika z zapuščinsko zadevo, v kateri je tožnik zaprosil za dodelitev odvetnika. Ponovno prosi naslov za dodelitev odvetnika iz Ljubljane, ki je že delno seznanjen z njegovo zadevo, ki pa ga z ženo ne moreta plačati, ker živita v zelo težkih finančnih razmerah, saj jima do konca meseca za preživetje ne ostane niti 30.000 SIT. Odvetnik iz Lendave je predaleč in neprimeren, saj se ob telefoničnem pogovoru z ženo ni izkazal. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Revizija ni utemeljena.

Ker tožnik ne navaja revizijskih razlogov iz 85. člena ZUS-1, je revizijsko sodišče preverilo pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1).

Po presoji Vrhovnega sodišča RS je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi 1. odstavka 30. člena ZBPP določi odvetnika za izvajanje pravne pomoči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (Bpp) z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če za izvajanje pravne pomoči ne določi odvetnika ali osebe iz 11. odstavka 31. člena tega zakona, ki jo je predlagal prosilec, pristojni organ za Bpp v odločbi navede razloge za takšno odločitev.

Kot izhaja iz odločbe tožene stranke, ki je med predloženimi spisi, je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe pravilno pojasnila, da je zavrnila predlog za postavitev odvetnika iz Ljubljane, ki ga je predlagal tožnik, ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka. Pravna pomoč pa je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča RS pravilno dodeljena tožniku v skladu s citiranimi določbami ZBPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na zapuščinski obravnavi dne 24.10.2006 pred Okrajnim sodiščem v Lendavi. Pristojni organ za Bpp sme sicer glede na 9. odstavek 30. člena ZBPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Toda, razrešitev postavljenega odvetnika zaradi navedenih razlogov, ki jih zatrjuje tožnik v reviziji, ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Predmet presoje v tem upravnem sporu je le dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na zapuščinski obravnavi dne 24.10.2006. Ker pa je bila ta pravna pomoč dodeljena v skladu z 2. odstavkom 30. člena ZBPP, je bil materialni zakon pravilno uporabljen. Ne gre za kršitev tožnikovih ustavnih pravic, če je tožena stranka odločala v skladu z zakonom.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Po 1. odstavku 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Ker je bil tožnik že s sklepom sodišča 1. stopnje oproščen plačila sodnih taks, ponovno odločanje o oprostitvi glede na citirano določbo ZST ni potrebno.