Jedro

Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov razsodilo, da tožnica do dneva izdaje dokončne odločbe toženke ni popolnoma izgubila zmožnosti opravljati organizirano pridobitno delo, da je pri njej še podana preostala delovna zmožnost, da ni mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije niti priznati pravice do invalidske pokojnine. Kljub temu je v izreku izpodbijane sodbe toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se razveljavi tretji odstavek izreka izpodbijane sodbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 8. 2009 in št. ... z dne 15. 3. 2010, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se ji prizna pravica do invalidske pokojnine. V tretjem odstavku izreka izpodbijane sodbe je toženi stranki naložilo, da v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izda tožnici odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.

Tožena stranka je po prejemu pisnega odpravka sodbe predlagala, da sodišče prve stopnje s sklepom popravi sodbo tako, da tretji odstavek izreka črta. Podrejeno se je zoper odločitev, da je dolžna izdati odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine pritožila zaradi kršitev pravil postopka ter predlagala, da sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da črta tretji odstavek izreka. Če je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta pravilni in zakoniti odločbi tožene stranke, s katerima je zavrnila zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ni bilo razlogov, da se stranki naloži izdajo upravnega akta o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine. Odločitev pomeni kršitev 81. in 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 61/04 - ZPMSPDSS, 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 33/10 - Skl. US in 47/10 - Odl. US). Poleg tega sodišče prve stopnje odločitve v izpodbijanem tretjem odstavku izreka ni obrazložilo, sodbe se v tem delu ne da preizkusiti, izrek je sam s seboj in z razlogi sodbe v nasprotju, to pomeni bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US).

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo zahtevka, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke, s katero tožnici niso bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, ter z istočasno naložitvijo toženi stranki, da v 30 dneh izda odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, bistveno kršilo določbe postopka. Socialni spor je po prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi dokončnega upravnega akta, ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Po 82. členu ZDSS-1 sodišče lahko toženi stranki naloži izdajo novega upravnega akta o pravici ali o višini tožbenega zahtevka le v primeru, če tožbenemu zahtevku, da se odpravi dokončni upravni akt, ugodi. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče po izvedbi dokazov, pridobilo je izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri M. v Ljubljani ter upoštevalo zbrano medicinsko dokumentacijo v upravnem spisu tožene stranke, razsodilo, da tožnica do dne izdaje dokončne odločbe ni popolnoma izgubila zmožnosti opravljati organizirano pridobitno delo, ter je pri njej še podana preostala delovna zmožnost, zato pri tožnici ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti, ter ji na tej podlagi priznati pravice do invalidske pokojnine. Prvostopenjske sodbe v zavrnilnem delu ter v delu, kjer je sodišče razsodilo, da sta zavrnilni odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti, stranki nista izpodbijali in je v tem delu postala pravnomočna. S tem, ko je sodišče toženi stranki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, je tudi bistveno kršilo postopek po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi, poleg tega pa, kot pravilno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje odločitve, da je tožena stranka dolžna izdati odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, ni obrazložilo, kar pomeni dodatno kršitev.

Glede na pravnomočno zavrnitev zahtevka za odpravo odločb, je sodišče druge stopnje, ob upoštevanju utemeljenih pritožbenih navedb, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je očitno nezakonito odločitev v tretjem odstavku izreka razveljavilo in s tem ugodilo pritožbi tožene stranke, da glede na pravnomočno potrjeno zavrnitev zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ni dolžna o tej pravici oziroma o odmeri in izplačevanju izdati posebne odločbe. Ocenilo je, da kršitev postopka lahko z delno razveljavitvijo prvostopenjske sodbe samo odpravi, zato zadeve ni vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču.