Jedro

Uspešen pa tudi ne more biti osumljeni, ko navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred izdajo napadenega sklepa zaslišati, saj za takšne navedbe ni podlage v ZKP. Za svojo odločitev je imelo sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča na razpolago vse ustrezne podatke, da je lahko v obravnavani zadevi odločilo.

Izrek

I. Pritožba osumljenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Osumljeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje osumljenemu A. A. naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 70,20 EUR, ki jih je povzročil z vročanjem sodnega pisanja.

2. Zoper tak sklep se je pritožil osumljeni, smiselno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep zavrže in odpravi naloženo plačilo stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da v obravnavani zadevi obstajajo pogoji iz 1. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje osumljenemu poskušalo dvakrat po pošti poslati na njegov pravilni naslov ..., kjer ima osumljenec po uradnih podatkih CRP stalno prebivališče in naslov za vročanje, sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 65616/2021 z dne 22. 2. 2021. Iz vrnjenih pošiljk izhaja, da osumljeni kljub puščenemu obvestilu o prispeli pošiljki, te na pošti ni dvignil (list. št. 13 in 14 spisa). Zaradi tega je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je osumljenemu navedeni sklep vročalo preko vročevalca na zgoraj navedeni naslov. ZKP v členu 94/I namreč določa, da mora plačati stroške kazenskega postopka tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Da so navedeni stroški nastali po krivdi osumljenega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo glede na to, da osumljeni kar dvakrat na pošti ni prevzel sodne pošiljke, čeprav je bil o njej obveščen. Stroški vročitve znašajo 70,20 EUR, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi vloženega stroškovnika vročevalca (list. št. 18 spisa).

5. Pritožbene navedbe osumljenega, ko se sklicuje na to, da na navedenem naslovu živi njegova mama, ki je stara 81 let in da je možno, da je mama vrgla obvestila o prispeli pošiljki v smeti oziroma so se zamešala z reklamami in da je sicer na navedenem naslovu registrirano tudi podjetje in frizerski salon, za pritožbeno sodišče niso sprejemljive in ne morejo omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Enako velja tudi za sklicevanje osumljenega na to, da je župan in je zaradi svoje funkcije zaseden cele dneve. Uspešen pa tudi ne more biti osumljeni, ko navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred izdajo napadenega sklepa zaslišati, saj za takšne navedbe ni podlage v ZKP. Za svojo odločitev je imelo sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča na razpolago vse ustrezne podatke, da je lahko v obravnavani zadevi odločilo.

6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu člena 402/III ZKP.

7. Izrek o plačilu sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na določilu členov 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.