Jedro

Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je treba zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi postopkovnih določb upoštevati položaje, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP je imel toženec možnost uveljavljati ugovor krajevne nepristojnosti še v odgovoru na tožbo (oziroma na tožničino prvo pripravljalno vlogo, ki se šteje za dopolnitev tožbe), vse do razpisa glavne obravnave. Vendar te možnosti ni izkoristil.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 96317/2014-2 z dne 16. 7. 2014 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom VL 96317/2014-2 z dne 10. 10. 2014 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo v nadaljnjem pravdnem postopku o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kopru. Stranki se zoper sklep nista pritožili.

2. V postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru je tožnica prvi pripravljalni vlogi priložila "Pogodbo o finančnem lizingu premičnin št. 4112156100" in toženčevo "Izjavo o solidarnem poroštvu", na podlagi katere zahteva plačilo vtoževanega zneska. Slednja vsebuje tudi sporazum o krajevni pristojnosti sodišča v Ljubljani, a se tožnica nanj ni sklicevala niti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine niti v svoji prvi pripravljalni vlogi. Ta je bila tožencu vročena 5. 1. 2015. 3. Sodišče je za 7. 12. 2016 razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na katerem sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo pod odložnim pogojem preklica. Tožnica je pogojno sklenjeno sodno poravnavo pravočasno preklicala. Sodišče je nato za 29. 3. 2017 razpisalo in izvedlo narok za glavno obravnavo, na katerem je toženec predložil svojo prvo pripravljalno vlogo in v njej postavil ugovor krajevne nepristojnosti Okrožnega sodišča v Kopru ter odgovoril na navedbe iz tožničine prve pripravljalne vloge. Navedel je še, da naj sodišče njegovo pripravljalno vlogo obravnava, kot da bi bila vložena že na naroku 7. 12. 2016. Tožnica je soglašala s tem, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče je na naroku zato sklenilo, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Pravdni stranki sta se odpovedali pravici do pisnega odpravka sklepa in pravici do pritožbe zoper sklep.

4. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZPP). Meni, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Kopru, saj naj bi bil ugovor krajevne nepristojnosti podan prepozno.

**Normativno izhodišče**

5. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno nepristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) določeno posebno pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne nepristojnosti. Po tej določbi sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal ter določno označil v predlogu za izvršbo ali, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. 6. Namen teh zakonskih določb je, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranke morajo zato sodišče v najzgodnejši fazi postopka seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost. Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Vendar je treba zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upoštevati položaje, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.1 **Pravna presoja konkretnega primera**

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženec pridobil možnost zanesljivo izvedeti, iz katerega pravnega razmerja tožbeni zahtevek sploh izhaja, šele po prejemu tožničine prve pripravljalne vloge, ki se šteje za dopolnitve tožbe, torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdni postopek. Tožnica namreč v predlogu za izvršbo ni navedla in še manj priložila "Izjavo o solidarnem poroštvu", čeprav je prav ta "Izjava" temelj njene terjatve, niti ni sama uveljavljala sporazuma o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki iz te izjave izvira. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP je imel zato toženec možnost uveljavljati ugovor krajevne nepristojnosti še v odgovoru na tožbo (oziroma na tožničino prvo pripravljalno vlogo, ki se šteje za dopolnitev tožbe), vse do razpisa glavne obravnave. Vendar te možnosti ni izkoristil. Ugovor je namreč podal šele v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišču predložil na naroku za glavno obravnavo dne 29. 3. 2017, torej prepozno (prvi odstavek 22. člena ZPP).

8. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče zato odločilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

1 Gl. sklep VS RS III R 14/2016 z dne 20. 5. 2016.