Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 22/2024

ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.22.2024 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

nesreča pri delu objektivna odškodninska odgovornost krivdna odškodninska odgovornost padec z lestve
Višje delovno in socialno sodišče
27. marec 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na to, da se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo zgolj takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da delo privezovanja tovora na lestvi na višini 2,7 metra ni bilo nevarno že samo po sebi, temveč je večja škodna nevarnost izhajala iz nepravilnega ravnanja tožnika (izbira načina privezovanja, ki je zahteval uporabo lestve, nepravilna uporaba lestve - položaj nog na lestvi ter opustitev tritočkovnega prijema).

V zvezi s krivdno odgovornostjo toženke za tožniku nastalo škodo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik v primeru, da bi privezoval tovor na način, kot ga je opisala toženka in je bil tožnik o njem ustrezno poučen, ne bi potreboval lestve, zato ji ni mogoče pripisati odgovornosti za nezagotovitev delovne opreme tožniku. Tožnik niti ni zatrjeval, da bi bila toženka seznanjena z drugačnim načinom privezovanja tovora. Ker tožnik ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na protipravno ravnanje in krivdo toženke kot delodajalca za tožnikov padec zaradi izgube ravnotežja, ko je stal na razprti lestvi tipa A, niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti po OZ, zato je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2020 dalje do plačila ter zahtevo za povrnitev stroškov postopka (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, naj toženki povrne stroške postopka v znesku 2.501,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga njeno spremembo tako, da se zahtevku v celoti ugodi, s stroškovno posledico. Zatrjuje kršitvi iz 14. in 15. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno sledilo le navedbam toženke, kakšno je privezovanje tovora na tovornem vozilu v teoriji, pri tem pa zanemarilo dejansko izvajanje nakladanja tovora in njegovega privezovanja na nakladališču A. v Italiji, kjer se je tožnik poškodoval. Sklicuje se na svojo izpoved in izpoved priče B. B., da si je na tem nakladališču pri privezovanju tovora vedno pomagal z lestvijo s podestom, ki je bila tam na razpolago. Zatrjuje, da se tovor na tem nakladališču ni nikoli privezoval na način, kot ga je v postopku zatrjevala toženka in kot naj bi bil poučen pri pridobivanju kode 95, drugačnega načina privezovanja ni mogel izbrati, bil je odvisen od tamkajšnjih delavcev in utečenega načina dela. Poudarja časovno stisko pri nakladanju in privezovanju. Trdi, da na dan poškodbe opisani ustaljeni način privezovanja tovora ni bil mogoč, ker je bila lestev s podestom poškodovana, kar je ugotovil šele ob nakladanju vozila. Pove, da je lahko naloženi tovor (ki je bil naložen 3,8-4 metre visoko) privezal le s pomočjo 4-metrske lestve, na vrhu katere je stal, z eno roko se je je držal, z drugo pa preko naloženega tovora spravil povezovalne trakove na drugo stran vozila, kjer jih je nanj pritrdil. Sklicuje se na svoje navedbe, da je bil tak način privezovanja tovora glede na dotedanji ustaljen način privezovanja s pomočjo lestve s podestom neustrezen. Opozarja, da je kot vzrok za padec izpostavljal tudi slabo vreme (močan veter in dež). Vztraja, da pravilnega načina privezovanja kot ga zatrjuje toženka na tem nakladališču objektivno ni mogel uporabiti, ker se je tam privezovanje dejansko leta izvajalo drugače. Trdi, da opisano delo privezovanja tovora na višini 3,5-4 metre predstavlja objektivno nevarnost ne glede na sam potek izvajanja dela, pri tem delu lahko pride do padca tudi iz nezakrivljenih razlogov. Meni, da mu ni mogoče očitati krivdnih razlogov oziroma da je napačno postopal pri privezovanju tovora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Prav tako ni podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost). Tožnik v pritožbi ni navedel, glede katerih odločilnih dejstev naj bi bilo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takega pavšalnega očitka pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode zaradi poškodbe pri delu 30. 10. 2018 na podlagi 179. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi s 131. členom Obligacijskega zakonika (OZ) na podlagi ugotovitve, da ni podana niti objektivna odgovornost toženke, saj tožnikovo delo privezovanja tovora na tovornem vozilu ni bilo nevarno že samo po sebi, temveč je tako postalo zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, niti krivdna odgovornost, saj tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo toženke za to, da je stoječ na razprti lestvi tipa A izgubil ravnotežje in padel. 7. V pritožbi tožnik neutemeljeno uveljavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njegove strani zatrjevanega (in s strani priče B. B. potrjenega) dejanskega načina nakladanja in privezovanja tovora v A. v Italiji, saj je sodišče v zvezi s tem zavzelo stališče, da je bilo mogoče izvajati delo na način, ko ga je opisala toženka (priprava povezovalnih trakov pred nakladanjem tovora pod streho prikolice in po naložitvi tovora poteg trakov navzdol in njihova pričvrstitev, vse brez uporabe lestve) ter da bi za tak pravilen način privezovanja tovora tožnik porabil manj časa kot za način z lestvijo, ki naj bi bil na tem nakladališču ustaljen.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo navedbam toženke o pravilnem načinu privezovanja tovora in zanemarilo ustaljeni način nakladanja tovora na tovornem vozilu na tem nakladališču, na katerega naj tožnik ne bi mogel vplivati. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi priče C. C., fotografij v prilogi B 6 ter izvedenskega mnenja izvedenca za varstvo pri delu in požarno varnost D. D. (na katero tožnik ni imel pripomb) ugotovilo, da do škodnega dogodka ne bi prišlo, če bi tovor privezoval na način, kot ga je zatrjevala toženka in o kakršnem je bil poučen v okviru pridobivanja kode 95; časa za to je imel dovolj, saj tak način ni bil bolj časovno potraten. Pritožbene navedbe v zvezi z načinom privezovanja tovora, kot naj bi bil ustaljen na nakladališču A. v Italiji, tudi sicer niso odločilne, saj tožnik sam navaja, da ni padel pri privezovanju tovora na način, kot sta ga opisovala s pričo B. B. Tožnik je sam navajal, da je bila tistega dne lestev s podestom poškodovana, zato je uporabil A lestev. Sodni izvedenec je ugotovil, da je vzrok za tožnikov padec uporaba lestve na nevaren način (lestev je z nogama zajahal), čemur je glede na ostale izvedene dokaze sodišče prve stopnje sledilo in pravilno ugotovilo, da je tožnik opustil skrbnost, ki se pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, ki opravlja delo privezovanja tovora.

9. Zavrniti je treba pritožbeno zavzemanje za objektivno odgovornost toženke za njegov padec, ker naj bi bilo privezovanje tovora na višini 3,5-4 metrov nevarna dejavnost. Glede na to, da se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo zgolj takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da delo privezovanja tovora na lestvi na višini 2,7 metra1 ni bilo nevarno že samo po sebi, temveč je večja škodna nevarnost izhajala iz nepravilnega ravnanja tožnika (izbira načina privezovanja, ki je zahteval uporabo lestve, nepravilna uporaba lestve - položaj nog na lestvi ter opustitev tritočkovnega prijema). Objektivna odgovornost toženke za tožniku nastalo škodo ni podana.

10. V zvezi s krivdno odgovornostjo toženke za tožniku nastalo škodo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik v primeru, da bi privezoval tovor na način, kot ga je opisala toženka in je bil tožnik o njem ustrezno poučen, ne bi potreboval lestve, zato ji ni mogoče pripisati odgovornosti za nezagotovitev delovne opreme tožniku. Tožnik niti ni zatrjeval, da bi bila toženka seznanjena z drugačnim načinom privezovanja tovora, kot sta ga opisovala tožnik in priča B. B., priča C. C. pa je to védenje zanikal. Ker tožnik ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na protipravno ravnanje in krivdo toženke kot delodajalca za tožnikov padec zaradi izgube ravnotežja, ko je stal na razprti lestvi tipa A, niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti po OZ, zato je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

11. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Sodni izvedenec je ugotovil, da je tožnik pri privezovanju tovora s pomočjo A lestve stal s stopali na višini največ nekaj manj kot 270 cm, prim. 14. stran izvedenskega mnenja z dne 23. 6. 2023.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia