Jedro

Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi drugače določeno. Na podlagi 31. točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: ''zapuščena žival'' so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je bil pes M. tožniku odvzet.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je v postopku odvzema psa zaradi zaščite ljudi in ogrožanja okolice tožniku izdala sklep, s katerim je v točki 1 izreka na podlagi računa 19-3650-000010 z dne 12. 6. 2019 (ZOO A., imetnik Zavetišča za zapuščene živali B.) določila višino stroškov Zavetišča za zapuščene živali B. za odlov, namestitev, oskrbo in usmrtitev psa, odvzetega z odločbo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Ljubljana v znesku 322,05 EUR. Stroške zavetišča za zapuščene živali iz predhodne točke izreka tega sklepa, ki bodo založeni iz državnega proračuna, plača tožnik v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa na podračun, ki ga navaja, sicer se bodo po izteku navedenega roka prisilno izterjali.

2. Prvostopenjski organ je 12. 6. 2019 tožniku izdal ustno odločbo na zapisnik, nato pa še pisno odločbo U06172-240/2019-25 o odlovu psa z imenom M. (pes s statusom nevarnega psa, ki ponavljajoče ogroža ljudi in živali) s strani Zavetišča za zapuščene živali B., namestitvijo psa v navedeno zavetišče ter njegovo usmrtitvijo na podlagi negativnega veterinarskega kliničnega pregleda psa za steklino (po poškodbi človeka). Usmrtitev je bila realizirana v prisotnosti veterinarja in oskrbnika navedenega zavetišča. Asistenco uradni veterinarski službi OU Ljubljana je izvedla PP Ljubljana Vič. Stroški Zavetišča za zapuščene živali B. (ure veterinarja in oskrbnika, kilometrina za prevoz psa, kontrolni pregled psa, klinični pregled psa, pomiritev živali in evtanazija psa), v skladu z računom 19-3650-000010 z dne 12. 6. 2019, posredovanim 13. 6. 2019, znašajo 322,05 EUR. V skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo (zapuščena žival je v skladu z ZZZiv tudi odvzeta žival) plača dotedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot pritožbeni organ je pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi navaja potek postopka in ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi je sporno vprašanje lastništva obravnavanega psa, ali je naveden pes zapuščena žival ter kdo ga je oskrboval. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je bil pes nastanjen na drugem naslovu, kar navaja tožnik šele v pritožbi. Sklicuje se na določbe 22. točke in 31. točke 5. člena, 6. člen in 31. člen ZZZiv. Pritožbeni organ meni, da je lastništvo psa z imenom M. pravilno ugotovljeno, kar pojasni. Sklicuje se na vpis lastništva navedenega psa v Centralni register psov (v nadaljevanju CRPsi). Po mnenju pritožbenega organa je izrek izpodbijanega sklepa jasen glede navedb izdajatelja računa, kar pojasni. Račun je izdal Javni zavod ZOO A.. Zavetišče za zapuščene živali B. pa je njegova notranja organizacijska enota.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, materialno pravo napačno uporabljeno, kršena so bila pravila postopka. Tožnik ni lastnik psa z imenom M. in tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil lastnik navedenega psa. Tožnik v spornem času ni živel na naslovu: ..., marveč na naslovu .... Upravni postopek je bil izpeljan zoper napačno osebo. Pes z imenom M. tudi ni bil zapuščena žival, saj bi moral prav prvostopenjski organ prvenstveno ugotovi, kdo je njegov lastnik, kdo ga oskrbuje in kako. Predmetni postopek je bil izveden po uradni dolžnosti, zoper napačno stranko, saj tožnik, kot že povedano, tedaj ni bil niti lastnik niti posestnik psa z imenom M.. Zaradi navedenega tudi ni zavezan plačati stroškov Zavetišča za zapuščene živali B. v višini 322,05 EUR. Ker je bil naveden pes odvzet po uradni dolžnosti in usmrčen po uradni dolžnosti, je dolžan nositi stroške tisti, ki je odredil usmrtitev predmetnega psa po uradni dolžnosti. Izrek izpodbijanega sklepa tudi ni jasen glede navedbe izdajatelja računa. Sklepno sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in tožniku prisodi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Neutemeljeni so tožbeni ugovori nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je bil tožnik kot lastnik nevarnega psa z imenom M. vpisan v CRPsi ob izdaji izpodbijanega akta. Kraj stalnega bivališča lastnika in kraj nastanitve navedenega psa na odločitev ne vplivata. Registracija psov je obvezna v skladu z 6. členom ZZZiv, ki ga navaja. Tožnik med postopkom ni navajal, da bi bil lastnik predmetnega psa druga oseba. Neutemeljena je tudi navedba, da pes M. ni bil zapuščena žival, kot to določa 31. točka 5. člena ZZZiv, ki ga navaja. Pes M. je bil lastniku odvzet z odločbo z dne 12. 6. 2019 in nameščen v Zavetišče za zapuščene živali B., kjer je bil pregledan in usmrčen. Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača sedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Skrbnik živali je na podlagi 5. člena ZZZiv pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Tožnik pa v postopku ni navajal, da bi imel pes M. skrbnika. Šele kasneje, v pritožbi, je tožnik navedel, da ni lastnik navedenega psa in se s tem skušal izogniti plačilu stroškov.

6. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 1466/2019-14 z dne 8. 3. 2022 je zadevo obravnavala sodnica posameznica.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter utemeljena s pravilnimi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski in pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

9. V predmetni zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjski organ tožniku naložil plačilo stroškov v višini 322,05 EUR kot lastniku psa z imenom M. v zvezi z odlovom tega psa, namestitvijo psa v zavetišče, oskrbo ter njegovo usmrtitvijo.

10. V obravnavanem primeru je za odgovor na vprašanje, koga bremenijo stroški odlova, oskrbe in usmrtitve nevarnega psa z imenom M. odvisno od ugotovitve, kdo je bil v relevantnem obdobju lastnik tega psa. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bil tožnik kot lastnik nevarnega psa z imenom M. vpisan v CRPsi v času izdaje izpodbijanega sklepa. Tem ugotovitvam tožnik v postopku pred prvostopenjskim organom ni ugovarjal. V pritožbenem postopku pa je tožnik zgolj pavšalno navajal, da ni lastnik navedenega psa, ni pa navedel razlogov, zakaj tega dejstva ni navajal že v dosedanjem postopku in gre za pritožbeno novoto. Pri tem pa tožnik niti v pritožbi niti v tožbi ni navajal, da bi bil lastnih obravnavanega psa neka druga oseba in tudi ne, da so podatki, navedeni v CRPsi napačni. Tožnikov ugovor glede naslova svojega stalnega bivališča in glede kraja nastanitve navedenega psa tudi po presoji sodišča na odločitev ne vpliva. V zvezi z vpisom zakonsko določenih podatkov v CRPsi sodišče pojasnjuje, da je registracija psov obvezna v skladu z 6. členom ZZZiv. Lastnik psa mora prijavo oziroma registracijo psa urediti v sedmih dneh od pridobitve psa pri pristojni veterinarski organizaciji, mladiča pa najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti. Šteje se, da je pes registriran, ko je označen z elektronskim transponderjem (mikročipom) in so v CRPsi vneseni podatki o psu in o lastniku, kot jih zahteva ZZZiv. Lastnik psa mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji pogin, spremembo lastništva in evtanazijo psa, če ni izvedena v pooblaščeni veterinarski organizaciji. V CRPsi pa je bil kot lastnik v času izdaje izpodbijanega sklepa za psa z imenom M. vpisan tožnik, čemu tožnik v pritožbi in tudi v tožbi ne ugovarja. Glede na navedeno je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bil v relevantnem času lastnik obravnavanega psa tožnik.

11. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da obravnavani pes ni bil „zapuščena žival“. Na podlagi 31 točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: „zapuščena žival“ so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Pes M. pa je bil tožniku odvzet, kar med strankama ni sporno in glede na zakonsko določeno vsebino pojma „zapuščene živali“ gre za „zapuščeno žival“.

12. Na podlagi 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi drugače določeno. Na podlagi 31 točke 5. člena ZZZiv, ki opredeljuje vsebino pojma: „zapuščena žival“ so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete živali razen prostoživečih živali. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je bil pes M. tožniku odvzet. Skrbnik živali je na podlagi 22. točke 5. člena ZZZiv pravna ali fizična oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. V CRPsi je bil, kot je bilo predhodno že navedeno, kot lastnik pasa z imenom M. v času izdaje izpodbijanega sklepa naveden tožnik, čemur tožnik ne ugovarja. Tožnik v postopku ni navajal, da bi imel pes M. drugega skrbnika. Tudi ni navajal imena druge osebe, ki naj bi bila lastnik obravnavanega psa in ni ugovarjal, da je vsebina vpisov v CCRPsi, kjer je bil zaveden kot lastnik predmetnega psa, napačna. Neutemeljen je tudi tožnikov tožbeni ugovor, da ker je bil naveden pes odvzet po uradni dolžnosti in usmrčen po uradni dolžnosti, je dolžan nositi stroške tisti, ki je odredil usmrtitev predmetnega psa po uradni dolžnosti. Kot je bilo že navedeno v skladu z določbo 31. člena ZZZiv vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali.

13. Neutemeljen je po presoji sodišča tudi tožbeni ugovor, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen glede navedbe izdajatelja računa. Tožniku je prvostopenjski organ odmerili povračilo stroškov za odlov, namestitev, oskrbo in usmrtitev predmetnega psa v znesku 322,05 EUR na podlagi računa 19-3650-000010 z dne 12. 6. 2019, ki ga je izdal Javni zavod Živalski vrt ... kot imetnik Zavetišča za zapuščene živali B., ki pa je notranja organizacijska enota navedenega javnega zavoda.

14. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče v postopku tudi ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic in kršitev določb postopka ter tudi ne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi pa relevantno dejansko stanje in sicer, da je bil obravnavani pes M. zapuščena žival, saj je bil tožniku kot lastniku odvzet in da je bil v relevantnem času tožnik v CRPsi naveden kot lastnik tega psa (čemur tožnik niti ne ugovarja), ni sporno. Sporna je razlaga materialnega prava (31. člena ZZZiv), pri čemer pa je tožnik svoje stališče glede razlage materialnega prava podal v pritožbi in tudi v tožbi ter je imel po presoji sodišča vse možnosti, da se s tem v zvezi v postopku izjavi. Glede na navedeno sodišče ni izvedlo predlaganega zaslišanja tožnika in priče A.A., ker ni bilo potrebno.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.