Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prispevek staršev prvotoženke je mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca.
Drugotoženec je obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I., II., III. in IV.) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v skupno premoženje tožnika in prvotoženke denarna terjatev v znesku 30.982,81 EUR do drugotoženca in da znaša delež vsakega izmed njiju ½ ter drugotožencu naložilo, da plača tožniku 15.491,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2009. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 1.282,81 UR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper obsodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritoži ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da od sklenitve poravnave N 8/2011 in N 18/2011 tožnik nima pravnega interesa in bi moralo sodišče zavreči tožbo oziroma tožnik ni aktivno legitimiran glede na drugotoženčeve protiusluge v najemnin prostem stanovanju ter plačilu režijskih stroškov in stroškov ogrevanja. Tožnik bi imel lahko terjatev do lastnika nepremičnine. Tožnik z ničemer ni prikrajšan. Z vlaganji ni bilo ustvarjeno skupno premoženje. Tožnik bi moral natančno dokazati, katera dela so rezultat izključno njegovih in prvotoženkinih vlaganj. Prispevek staršev toženke v delu pri gradnji ni mogoče upoštevati kot darilo mladima zakoncema, saj je šlo za vložke v nepremičnino, ki je last drugotoženca. Sodišče je kar pavšalno verjelo tožnikovim neresničnim trditvam, čeprav je vložil za manj kot 5.000,00 EUR računov. Neutemeljeno sodišče ni upoštevalo trditev toženca. Sodba nima razlogov o obrestnem delu zahtevka in sodišče ni odgovorilo na ugovore tožencev. Tožniku bi šle obresti le od dneva izdaje sodbe. Neutemeljeno je sodišče zavrnilo toženčev ugovor pobota. V okviru pravdnih stroškov je sodišče tožniku neutemeljeno priznalo celotno izvedenino, čeprav sta toženca plačala polovico izvedenine.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnik in prvotoženka sta razvezana zakonca, ki sta med trajanjem zakonske zveze na podstrešju objekta v lasti drugotoženca izdelala stanovanje, v času rojstva druge hčerke pa izdelala še prizidek. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedbi dokazov izhaja, da se je stanovanje in prizidek urejalo za mlado družino in da sta bila razvezana zakonca investitorja prizidka, ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so tožniku in prvotoženki pomagali predvsem starši prvotoženke. Gre za običajno starševsko pomoč, ki je bila dana obema zakoncema. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno določilo deleže, ki po določbi 59. člena ZZZDR domneva, da sta deleža enaka, razen, če drugi zakonec dokazuje, da je prispeval k nastanku skupnega premoženja v drugačnem razmerju. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zavrnilo vse ugovore toženih strank (ugovor pasivne legitimacije, pobotni ugovor) in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na pravilne in izčrpne razloge sodišča prve stopnje. Neutemeljene so pritožbene trditve o tem, da prispevka staršev drugotoženke ni mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca. Drugotoženec je bil z izgradnjo podstrešnega stanovanja in prizidka obogaten, tako da mora tožniku povrniti polovico teh investicij. Neutemeljena je nadaljna pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje zavreči tožbo zaradi sklenitve poravnave N 8/2011 in N 18/2011. V konkretnem primeru ne gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj sta tožnik in prvotoženka rešila premoženjska razmerja glede premičnega premoženja, ne pa tudi glede vlaganj v premoženje drugotoženca. O ugovoru pasivne legitimacije pa je že pravilno odločilo sodišče prve stopnje tako, da so neutemeljene pritožbene trditve, ki jih tožena stranka ponavlja iz postopka pred sodiščem prve stopnje. Pravilna je tudi odločitev o obrestnem delu zahtevka, saj je drugotoženec obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke. Prav tako je sodišče prve stopnje kot že omenjeno, pravilno odločilo o pobotnem ugovoru in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Pravilna je tudi odločitev o pravdnih stroških, saj je sodišče prve stopnje tožniku priznalo le polovico izvedenine, kakor izhaja iz stroškovnika v spisu.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožene stranke zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).