Jedro

Pritožnik neutemeljeno navaja, da je možna obnova, če je bil kršen materialni zakon in se pri tem sklicuje na 5. točko

I. odst. 410. člena ZKP.

Izrek

Pritožba obsojenca I.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo obsojenega I. P. za obnovo kazenskega postopka z dne 14.4.2004 zavrglo kot nedopustno.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojeni smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in "naloži sodišču prve stopnje obnovo kazenskega postopka".

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka v skladu z določbo I. odst. 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj je pravilno ugotovilo, da obsojenec v zahtevi ni navedel nobenih novih dejstev oziroma dokazov, ki bi kazali na to, da obsojenec ni storil kakšnega dejanja, ki je obseženo v nadaljevanem kaznivem dejanju iz obsodbe. Obsojenec v zahtevi za obnovo kazenskega postopka uveljavlja kršitve materialnega prava, saj se zavzema za drugačno pravno opredelitev dejanja katerega je bil obsojen. Sodišče prve stopnje ga je v izpodbijanem sklepu pravilno opozorilo, da lahko obsojeni iz tega razloga vloži le zahtevo za varstvo zakonitosti. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje v sklepu ustrezno obrazložilo, zato pritožba, ki ne navaja ničesar novega, pravilnosti napadenega sklepa ne more omajati. Obsojenec tudi v pritožbi ne navaja nobenega novega dejstva ali pa novega dokaza, temveč si ponovno prizadeva za drugačno pravno kvalifikacijo dejanja.

Pritožnik neutemeljeno navaja, da je možna vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka , če je bil kršen materialni zakon in se pri tem sklicuje na 5. točko I. odst. 410. člena ZKP. Navedena zakonska določba določa, da se sme obnoviti kazenski postopek, če se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje, navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni. Zakon torej določa, da je obnova postopka iz razloga po 5. tč. I. odst. 410. čl. ZKP mogoča samo, če bi obsojenec navedel kakšna nova dejstva ali nove dokaze, ki bi kazali na to, da ni storil posameznega dejanja, ki je zaobseženo v nadaljevanem kaznivem dejanju, katerega je bil obsojen. Pritožnik se v zahtevi za obnovo postopka ter pritožbi sklicuje samo na posamezna zakonska določila in sicer na II. in I. odst. 217. člena KZ ter I. odst. 47. člena KZ, ne navaja pa nobenih novih dejstev in dokazov glede nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, katerega je bil obsojen. Kot že rečeno pa se lahko kršitve kazenskega zakona uveljavljajo z drugim izrednim pravnim sredstvom in sicer zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko tega razloga ni mogoče uveljavljati v obnovi kazenskega postopka.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno.