- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cp 1559/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1559.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Souporaba solastne nepremičnineAli je toženka dolžna omogočiti tožnici souporabo solastne nepremičnine?
- Povračilo za neupravičeno prikrajšanjeKakšna je višina povračila, ki ga toženka dolguje tožnici za neupravičeno prikrajšanje pri souporabi nepremičnine?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba toženke utemeljena in ali so bile v postopku na prvi stopnji storjene procesne kršitve?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 5.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške postopka.
2. Toženka je vložila laično pritožbo brez opredeljenega pritožbenega predloga. Poudarja, da njen dom ni naprodaj. Tožnici očita izsiljevanje, pri katerem tožnici pomaga odvetništvo, ki ji zagotavlja pravno podlago, kot da bi šlo za pravno razmerje s toženko.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Uradni pritožbeni preizkus je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
6. Upoštevaje neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki solastnici sporne nepremičnine in da toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica brez pravne podlage, torej neupravičeno prikrajšana za souporabo, zato ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino. Sicer pa je sodišče prve stopnje za svojo presojo navedlo jasne in izčrpne dejanske in pravne razloge, ki jih ni treba ponavljati.
7. Toženkini pritožbeni očitki so zgrešeni. Tožnica je kot solastnica nepremičnine upravičena do zahtevanega pravnega varstva. Ne gre torej za nedopustno izsiljevanje, kot poskuša prikazati pritožba.
8. Pravdni stranki resda nista v pogodbenem (najemnem) razmerju, sta pa v solastninski skupnosti. To pomeni, da je toženka pri izvrševanju posesti, uporabi, razpolaganju in upravljanju s solastno nepremičnino omejena s tožničinimi istovrstnimi solastninskimi upravičenji (66. in 67. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Ker doslej tega ni upoštevala, se zahtevanemu plačilu za tožničino prikrajšanje ne more uspešno upirati (96. člen SPZ v zvezi s 198. členom Obligacijskega zakonika).
9. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).