Jedro

Ker je v konkretnem primeru tekom sodnega postopka prišlo do smrti tožnika, ki nima pooblaščenca, to je do razloga navedenega v 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, ima ta dogodek za posledico zastoj postopka in sicer zaradi tega, ker ima sklep deklaratorni značaj, z dnem tožnikove smrti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v tem socialnem sporu zaradi smrti tožeče stranke prekinilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnik sam začel postopek za priznanje pravice iz naslova obveznega zavarovanja in tudi sam začel postopek za sodno varstvo, v katerem je uveljavljal odpravo odločb toženca o priznanju pravice do predčasne pokojnine in uveljavljal višjo odmero pokojnine, ker je menil, da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker je tožnik med sodnim postopkom umrl, zahtevek pa se je nanašal na nepodedljivo pravico, meni, da v tem primeru nadaljevanje postopka z dediči ne pride v poštev, ker glede spornega predmeta dedičev sploh ne more biti. Pravica, ki jo je uveljavljal pokojni zavarovanec je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo nosilca pravica ugasne in da jo v imenu pokojnega tožnika dediči ne morejo uveljaviti. Podedujejo se le zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca, če bi sodišče še v času zavarovančevega življenja presodilo, da je do njih upravičen, vendar v tem socialnem sporu ne gre za takšno situacijo. Vztraja, da je bila posledica smrti tožnika lahko le ustavitev postopka. Da v primeru smrti stranke postopka ni mogoče nadaljevati, kadar gre za strogo osebne pravice, izhaja tudi iz ustavljene enotne sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, kot npr. iz odločbe X Ips 1640/2006, VIII Ips 156/2010, VIII Ips 103/2011 in VIII Ips 263/2013. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za pravico, ki je strogo osebne narave, odločanje o upravičenosti do višje oziroma drugačne pokojnikove pokojnine po njegovi smrti ni več mogoča. To pomeni, da je s smrtjo pokojnega ugasnila in je v imenu pokojnega uživalca pokojnine dediči ne morejo uveljavljati. Ker ni možno dedovanje, ni mogoče procesno nasledstvo. S takšno odločitvijo je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in posledično je podana relativna bistvena kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z določbo 205. člena ZPP.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dne 21. 3. 2019 vabilo tožečo stranko na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Dne 25. 3. 2019 se je pošiljka vrnila z oznako, da je tožnik umrl. To dejstvo pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi z vpogledom v Centralni register prebivalstva, iz katerega je razvidno, da je tožnik umrl 20. 10. 2018. Ker tožnik v sporu ni imel pooblaščenca, je sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP sklenilo, da se postopek v tem socialnem sporu prekine.

6. Prekinitev postopka je zastoj v postopku, do katerega pride po samem zakonu ali po odredbi sodišča, če je prišlo do zakonsko predvidenih razlogov.

7. Do zastoja postopka po samem zakonu pride, če gre za razloge, ki so taksativno določeni v 205. členu in sicer, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdni nima pooblaščenca; če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi; če je stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, oziroma če je pristojni organ pravnomočno prepove delovanje; če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, razen v primeru osebnega stečaja, če je predmet spora zahtevek, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase; če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati; če drug zakon tako določa. 8. Če nastopi eden izmed taksativno naštetih razlogov v 205. členu ZPP, sodišče s sklepom, ki ima deklaratorni značaj, le ugotovi, kateri razlog je nastopil in da je prišlo do prekinitve.

9. Ker je v konkretnem primeru tekom sodnega postopka prišlo do smrti tožnika, ki nima pooblaščenca, to je do razloga navedenega v 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, ima ta dogodek za posledico zastoj postopka in sicer zaradi tega, ker ima sklep deklaratorni značaj, z dnem tožnikove smrti.

10. Ker je zastoj postopka mogoč le v zakonsko predvidenih primerih, v konkretnem primeru pa je nastopil eden izmed v zakonu predviden razlog, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se postopek prekine. V danem primeru ne gre za odločanje o glavni stvari in o pravicah iz obveznega zavarovanja, ki so osebne pravice, zaradi česar razlogi, na katere se sklicuje pritožba, še niso relevantni.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.