Jedro

Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, naj mu tožena stranka plača 4.000 EUR denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Delovnim sodiščem v Kopru Pd 1. Ugotovilo je, da se tožnik pred vložitvijo tožbe ni poslužil v postopku, v zvezi s katerim je zatrjeval nesorazmerno dolgo odločanje, pospešitvenih pravnih sredstev iz prvega odstavka 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO), zato niso podane procesne predpostavke za pravično zadoščenje, ki ga v tem postopku terja. (Glede na te argumente bi moralo tožbo zavreči).

2. Proti sodbi se pritožuje tožnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je v zadevi, ki je nesorazmerno dolgo tekla pred Delovnim sodiščem v Kopru, vložil nadzorstveno pritožbo, ki jo je predsednik Vrhovnega sodišča s sklepom z dne 11.9.2008 zavrnil. Glede na to, da je odločitev sprejela oseba, ki predstavlja najvišjo oblast v državi, vložitev rokovnega predloga ni bila smiselna. Tudi za odločanje o rokovnem predlogu je glede zadev, ki jih obravnava Vrhovno sodišče RS, pristojen predsednik Vrhovnega sodišča RS. Pritožnik meni, da je nemogoče pričakovati, da bi ista oseba ob obravnavanju rokovnega predloga sprejela drugačno odločitev kot pred tem v sklepu o nadzorstveni pritožbi. Navaja še, da je predsednik Vrhovnega sodišča v odločbi o nadzorstveni pritožbi navedel rok, v katerem bo zadeva zaključena, torej je bil cilj nadzorstvene pritožbe dosežen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, prvi odstavek 15. člena ZVPSBNO pogojuje uveljavljanje pravičnega zadoščenja po tem zakonu s predhodnim izčrpanjem nadzorstvene pritožbe, če tej ni bilo ugodeno (kot v obravnavanem primeru, ko je bila tožnikova nadzorstvena pritožba s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS z dne 11.9.2008 zavrnjena) pa zakon nalaga oškodovancu vložitev rokovnega predloga. Slednjega tožnik ni vložil. S tem ni izpolnil predpostavk, ki jih zakon zahteva, zato v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO ne more biti uspešen. Pritožbena trditev, da rokovnega predloga ni vložil le zato, ker bi o njem enako kot o nadzorstveni pritožbi odločal predsednik Vrhovnega sodišča spričo formalne zahteve, ki jo zakon oškodovancem nalaga, ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi sodišče opustilo uporabo 15. člena ZVPSBNO. V pospešitvenem pravnem sredstvu, ki je strankam na voljo pri zavrnitvi nadzorstvene pritožbe, bi pritožnik lahko argumentirano oporekal razlogom, zaradi katerih je bila njegova nadzorstvena pritožba zavrnjena, predvsem pa velja opozoriti, da zakon od stranke niti ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.

5. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.