Jedro

Če je bil toženec dlje časa odsoten, pa ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, neugodne posledice bremenijo njega. Če je narok zamudil iz upravičenega razloga, bi lahko predlagal kvečjemu vrnitev v prejšnje stanje.

Toženec s tem, ko je tožeča stranka znesek, ki ga sedaj terja od njega, nakazala njegovemu upniku, ni bil neupravičeno obogaten. Do obogatitve ni prišlo, pač pa samo do spremembe na strani upnika, kar pa je brez pravne podlage oziroma ustrezne podlage tožeča stranka (ne za cesijo ne za subrogacijo) niti ne zatrjuje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.503,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2005 dalje in se v tem delu sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. I 05/00346 z dne 23. 6. 2005 v 1. točki razveljavi.

Znesek izvršilnih stroškov, naložen v breme tožencu, se zniža za 131,84 EUR, znesek pravdnih stroškov pa se zniža za 21,5 EUR.

Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju opr. št. I 05/00346 z dne 23. 6. 2005 v 1. točki v veljavi za plačilo 2.503,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2005 dalje, za plačilo 178,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2005 dalje in za izvršilne stroške v višini 138,34 EUR (1. tč.) V presežku (za del zahtevanih obresti) je tožbeni zahtevek zavrnilo in navedeni sklep o izvršbi v 1. tč. v tem delu razveljavilo (2. tč.). Odločilo je, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 23 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega izpolnitvenega roka dalje (3. tč.).

(2) Proti sodbi se je toženec pravočasno pritožil brez izrecnega uveljavljanja pritožbenih razlogov po določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo njegovo pravico do sodelovanja v kontradiktornem postopku, saj ni dobil vabila na prvi narok, kjer bi navajal dejstva in predlagal dokaze. V času vročanja je bil namreč odsoten, bil je na Hrvaškem, kar lahko dokaže, ko pa se je po vrnitvi na pošti na podlagi prejetega obvestila pozanimal o pošiljki, so mu povedali, da so pisanje že vrnili, narok pa je bil naslednji dan. Tako je bil ob možnost, da na tem prvem naroku navede še nova dejstva in predlaga nove dokaze. Sicer pa meni, da je banka nezakonito izvedla stornacijo 685.049,73 SIT, ki je bil pravilno nakazan na njegov račun 23. 3. 2004, v skladu s pogodbo. Tako za negativno stanje na računu ni odgovoren.

(3) Po izteku pritožbenega roka je toženec vložil še dopolnitev pritožbe in vlogi predložil še določene dokazne listine, kar je prepozno, zato pritožbeno sodišče te vloge ni upoštevalo in se do prepoznih navedb in priloženih listin ne bo opredelilo.

(4) Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Meni, da je bil toženec na narok pravilno vabljen.

(5) Pritožba je delno utemeljena.

(6) Sodišče prve stopnje ni storilo nobene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, tudi ne kršitve pravice do možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Toženec je bil na narok 12. 9. 2008 pravilno vabljen, saj je vročevalec ravnal v skladu z določbami 142. čl. ZPP, ko je tožencu, ki ga ni našel na navedenem naslovu, v poštnem predalčniku pustil obvestilo o tem, kdaj naj počaka zaradi sprejema pošiljke, nato mu je v skladu z določbo 140. čl. ZPP oziroma 141. čl. ZPP pustil obvestilo, da lahko pisanje v roku 15 dni dvigne na pošti. To je razvidno iz obvestil na kuverti, pripeti v spisu na list 16. Če je bil toženec dlje časa odsoten, pa ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, neugodne posledice bremenijo njega. Če je narok zamudil iz upravičenega razloga, bi lahko predlagal kvečjemu vrnitev v prejšnje stanje, vročanje pa je bilo opravljeno v skladu z določbami ZPP.

(7) Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo vsa odločilna sporna dejstva, vendar je na njihovi podlagi materialno pravo (190. čl. Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami; OZ) delno napačno uporabilo.

(8) Toženec na podlagi ugotovljenih dejstev po presoji pritožbenega sodišča tožeči stranki ne dolguje zneska 2.503,00 EUR, ker zanj ni bil neupravičeno obogaten, saj sploh ni bil obogaten. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta znesek (oziroma nekdanjih 600.000,00 SIT, kar temu ustreza) tožeča stranka nakazala toženčevi upnici Carinarnici Celje, v zmotnem prepričanju, da ima toženec ta sredstva na svojem računu, naknadno pa se je izkazalo, da jih nima in da je bilo zaradi napake banke navedeno oziroma izkazano, da jih ima. Prvostopenjsko sodišče meni, da je s tem obogaten, ker do svoje upnice (Carinarnice Celje) nima več dolga, kar pa je materialnopravno zmotno sklepanje. Do obogatitve ni prišlo, pač pa samo do spremembe na strani upnika, kar pa je brez pravne podlage oziroma ustrezne podlage tožeča stranka (ne za cesijo ne za subrogacijo) niti ne zatrjuje.

(9) Na to ne vpliva sicer nedopustna pritožbena novota (1. odst. 337. čl. ZPP), da je bila nezakonita oziroma nepravilna stornacija zneska 685.049,73 SIT (in ne nakazilo 600.000,00 SIT toženčevemu upniku). Razlogi glede tega, da so bila po izteku vezave ta sredstva pomotoma nakazana na toženčev račun namesto na račun njegovega očeta, kar je bilo po nekaj dneh popravljeno ("stornirano" za nazaj), in kar je zatrjeval ravno toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje (glej izčrpne in neprerekane navedbe iz dolžnikovega ugovora), so v prvi sodbi ustrezno navedeni.

(10) Na podlagi navedenega je bilo treba pritožbi toženca delno ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi 4. tč. 358. čl. ZPP spremeniti tako, da se sklep o izvršbi v 1. točki razveljavi in tožbeni zahtevek za 2.503,00 EUR s pripadki zavrne.

(11) Sprememba odločitve je vplivala tudi na odločitev o stroških. Uspeh tožeče stranke je približno 4,7 % in le v tem obsegu ji pripadajo izvršili ter pravdni stroški. Prvi znašajo 6,5 EUR, drugi pa 1,5 EUR. Temu ustrezno je bilo treba znižati tudi znesek stroškov, naložen v breme tožencu.

(12) Sicer pa je bilo treba v preostalem delu neutemeljeno pritožbo n a podlagi 353. čl. ZPP zavrniti, izpodbijano sodbo v preostalem delu pa potrditi, saj pritožbeni očitki niso utemeljeni (toženec ne pove, zakaj naj ne bi bil odgovoren za negativno stanje na svojem računu (nad zneskom 2.503,00 EUR, za znesek 178,06 EUR, prej 42.670,00 SIT)), kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), pa v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bilo.