Jedro

O predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je bilo že pravnomočno odločeno, zato ponovno vsebinsko odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta toženi stranki in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi. Tožena stranka se ne strinja, da gre pri argumentih iz novega predloga zgolj za ponavljanje argumentov iz predloga z dne 16. 4. 2010. Argumenti o tem, zakaj je zahtevana razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti so drugačni kot v prvotnem predlogu. V prvem predlogu je bila razveljavitev zahtevana zaradi nevročitve oz. nezakonite vročitve sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, v primeru drugo vloženega predloga pa zato, ker je bilo potrdilo antidatirano za 6 let nazaj, torej je sklep iz leta 2009 postal pravnomočen, izvršljiv (in obrestovan) leta 2003. Tožena stranka opozarja, da je poleg predloga za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti podala tudi predlog za ustavitev postopka ter da se predlog ne nanaša zgolj na sodbo Delovnega in socialnega sodišča I Pd 1/2000 z dne 15. 11. 2000, temveč tudi na sklep istega sodišča opr. št. I Pd 1/2000 z dne 24. 4. 2009. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo nobenih zatrjevanih absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Tožena stranka je dne 19. 3. 2013 vložila vlogo z naslovom "predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti", dne 4. 4. 2013 vlogo z naslovom "ponovna vložitev predloga v imenu tožene stranke", ter dne 30. 9. 2013 vlogo z naslovom "predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti". O teh vlogah je, glede na njihovo vsebino, sodišče prve stopnje pravilno odločalo kot o predlogu za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodišče prve stopnje je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zavrglo iz razloga pravnomočnosti (drugi odstavek 319. člena ZPP), ker je ugotovilo, da je med istima strankama glede predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti že pravnomočno odločilo.

Za odločanje morajo biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno. Po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS; št. 51/1998 s spremembami) uporablja tudi v postopku za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (oz. ali je o stvari že pravnomočno odločeno). Če ugotovi, da je bil postopek začet o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo (predlog) zavrže. Tožena stranka je prvič vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti že dne 16. 4. 2010. Ta predlog je sodišče zavrnilo s sklepom I Pd 1/2000 z dne 7. 6. 2011, odločitev pa je potrdilo pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 691/2011 z dne 6. 10. 2011. Obe sodišči sta v navedenih odločbah smiselno enako ugotovili, da je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 318/2001 z dne 5. 6. 2003 toženi stranki vročena v skladu z določbo 145. čl. ZPP, t.j. z nabitjem na sodno desko, zaradi česar je bil predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, zavrnjen.

Sodišče prve stopnje ima prav, da je bilo o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti že pravnomočno odločeno, zato ponovno vsebinsko odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni dopustno. Tudi sicer je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo, da v vseh obravnavanih vlogah tožena stranka smiselno podobno navaja, da sodba pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 318/2001 z dne 5. 6. 2003 ni bila nikoli vročena ne prvotno toženi stranki, ne njenima pravnima naslednikoma, o navedenem pa se je tako prvostopno sodišče kot pritožbeno sodišče že izreklo, kot navedeno v tč. 7 tega sklepa.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje še ni odločalo o vlogi z dne 27. 2. 2013 z naslovom "predlog v imenu tožene stranke" v povezavi z vlogo z dne 12. 3. 2013 z naslovom "dopolnitev predloga v imenu tožene stranke", v kateri tožena stranka zahteva prekinitev postopka ali drugo ustrezno obliko sodne odločbe. Ker navedene vloge niso predmet tega postopka, se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, ki se na te vloge nanašajo, ne opredeljuje, saj za presojo izpodbijane odločitve niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Ker pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).