Jedro

Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato je po oceni pritožbenega sodišča 3. tč. 2. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register v nasprotju z ves čas enakim kogentnim zakonskim predpisom. Prenovljeni ZGD-1, ki je nadomestil prvotni ZDG iz leta 1993, vsebuje v 2. odst. 481. člena popolnoma enako zakonsko besedilo, kot je bilo zaobseženo v 2. odst. 416. člena ZGD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne pritožba subjekta vpisa zoper sklep sodnega referenta tega sodišča, opr. št. Srg 1 z dne 25.8.2008. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil subjekt vpisa po svojem pooblaščencu, pri čemer je predlagal sodišču druge stopnje, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi predlogu za vpis sprememb. V pritožbi opozarja, da je svojemu predlogu za vpis sprememb v skladu s 3. točko 1. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodnem registru predložil pisno izjavo o združitvi poslovnih deležev z dne 4.7.2008. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi istega pravnega naslova in enakih izvedenih plačil že vpisalo skoraj identičen predlog za vpis.

Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež (1. odst. 483. člena Zakona o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 42/2006 – ZGD-1; prej enako 1. odst. 418. člena ZGD iz leta 1993). Če pa obstoječi družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost (2. odst. 281. člena ZGD-1; prej enako 2. odst. 416. člena ZGD). To pa pomeni, da če obstoječi družbenik pridobi še kakšen delež, ostane ta naknadno pridobljeni delež samostojen. Ker je predpis prisilne narave, je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 114/2004). Po mnenju pritožbenega sodišča velja enak pravni zaključek tudi za enostransko izjavo družbenika o združitvi obstoječega in na novo pridobljenega (ali pridobljenih) poslovnega deleža. Res je sicer, da je v 3. točki 2. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družbi in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS, št. 43/2007) takšno združevanje poslovnih deležev predvideno, pri čemer predhodna Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS, št. 18/2002) takšne določbe ni vsebovala. Vendar pa so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato je po oceni pritožbenega sodišča omenjena podzakonska določba v nasprotju z ves čas enakim kogentnim zakonskim predpisom. Prenovljeni ZGD-1, ki je nadomestil prvotni ZDG iz leta 1993, vsebuje v 2. odst. 481. člena popolnoma enako zakonsko besedilo, kot je bilo zaobseženo v 2. odst. 416. člena ZGD. Tudi različna sodna praksa prvostopnih sodišč, na katero se sklicuje obravnavana pritožba, ni ustrezen in zadosten argument, ki bi opravičeval združevanje novega in sedanjega poslovnega deleža pri obstoječem družbeniku, upoštevaje pri tem tudi, da pravna praksa v naši pravni ureditvi ni formalen pravni vir.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo (česar pritožba niti ne oporeka), da je predlagatelj predlagal pri družbenikih F. d.d. in M. d.d. vpisa zmanjšanja poslovnih deležev, pri družbeniku M. d.o.o. pa tri vpise, in sicer izbris dveh do sedaj vpisanih poslovnih deležev ter vpis novega deleža, ki naj bi nastal z združitvijo izbrisanih deležev in na novo pridobljenih deležev od odsvojiteljev, to je družbenikov F. d.d. in M. d.d.. V tem delu pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča izjava o združitvi poslovnih deležev z dne 4.7.2008 nična in je zato sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ko je konkretni predlog za vpis spremembe poslovnih deležev zavrnilo (4. točka 1. odst. 34. člena in 2. odst. 35. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSReg).