Jedro

Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin pri predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek št. I Kpd 22949/2018 Okrajnega sodišča v Mariboru in sicer v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Upravni organ je ugotovil, da ima tožnik stalno prebivališče na naslovu ..., iz podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige pa izhaja, da je lastnik prostora za storitveno dejavnost št. 2 v stavbi št. 1438 k.o. ..., katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja 31.908,00 EUR. To pa pomeni, da ima tožnik premoženje, ki se v skladu z določilom 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar utemeljuje zavrnitev prošnje prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da na navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot premoženje prosilca, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost zgoraj navedenih nepremičnin.

2. Tožnik se v vloženi tožbi s slednjo ugotovitvijo ne strinja. Navaja, da iz zemljiškoknjižnega izpiska sicer res izhaja, da je lastnik zgoraj navedene nepremičnine do celote, prav tako pa je iz izpiska tudi razvidno, da je ta obremenjena z določenimi omejitvami. Pri tem gre za zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. VL 116849/2016 z dne 16. 11. 2016 za znesek terjatve 50.000,00 EUR v korist A.A., nato za zavarovanje terjatve Republike Slovenije za znesek 276.708,66 EUR na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Maribor, št. Z 490/2015 z dne 2. 12. 2015 in za zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru št. VL 6998/2017 z dne 3. 8. 2017 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VL 6998/2017 z dne 30. 1. 2017 za znesek terjatve 3.090,45 EUR v korist upnika A. d.d.. Vse navedene zaznambe bistveno presegajo vrednost nepremičnine, kot jo je ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi in tudi če bi tožnik lahko prosto razpolagal z nepremičnino, kar mu onemogoča zaznamba v korist upnika Republike Slovenije, s kupnino ne bi mogel poravnati terjatev. Razen tega je Okrajno sodišče v Mariboru v izvršilnih zadevah VL 116849/2016 in VL 6998/2017 odredilo prodajo nepremičnine na drugi javni dražbi. Ker gre za nepremičnino v centru Maribora, je pričakovati, da bo na drugi javni dražbi za izklicno ceno 20.300,00 EUR tudi dejansko prodana. Da tožnik s to nepremičnino dejansko ne more razpolagati, izhaja tudi iz odločbe tožene stranke št. Bpp 389/2017 z dne 29. 3. 2017, v kateri je tožeča stranka na podlagi enakega dejanskega oziroma materialnega in finančnega stanja dobila brezplačno pravno pomoč. Na podlagi enakih podatkov sta bili torej izdani dve nasprotni odločbi, kar je nedopustno. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v času odločanja je to znesek 14.281,44 EUR.

8. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Ta določa obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sem sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. Poslovni prostor, katerega lastnik je tožnik do celote, ne sodi v nobeno od kategorij, ki se pri ugotavljanju finančnega stanja, ne upošteva, zato je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je tožnik lastnik predmetnega poslovnega prostora in glede na to, da njegova vrednost presega znesek 14.281,44 EUR, tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko, teče pa že tudi postopek izvršbe, kar pa na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin v predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.

10. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

11. Izpodbijana odločitev pravilno temelji na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi, zato je neutemeljeno tudi sklicevanje tožeče stranke na to, da je bila v drugi zadevi za brezplačno pravno pomoč uspešna. Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.