Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za ugotovitev, da za potrebe gospodujoče nepremičnine parc. št. 252/0, k. o. ..., ki je v solasti tožnika do 7/8 in tožnice do 1/8, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine stvarna služnost hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili, to je osebnimi vozili, tovornimi vozili, traktorji s priključki, kosilnico in drugimi kmetijskimi stroji, na nepremičninah parc. št. 248/0, 246/1, 250/4, 249/0, 250/3, in 1607/0, vse k. o. ..., ki teče po obstoječi poti preko nepremičnine parc. št. 248/0, 246/1, 250/4, 249/0, 250/3 in 1607/0, vse k. o. ..., in poteka v dolžini približno 100 metrov in širini približno 3,5 metra od zahodnega dela parc. št. 248/0, kjer ta parcela meji s parc. št. 205/0, proti vzhodu nato po severnem delu parc. št. 246/1, na delu parc. št. 1607/0 na oddaljenosti 1,25 m od zunanjega roba stavbe, nato po severnem delu parc. št. 250/4, južnem delu parc. št. 249/0 in po parc. št. 250/3, v dolžini 80 metrov ter širini in legi, kot je vrisana na skici situacije služnostne poti P 30/2014 z dne 15. 10. 2015, ki jo je izdelal G., d. o. o. in je sestavni del sodbe, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 248/0, 246/1, 250/4, 249/0, 250/3 in 1607/0, vse k. o. ... (I. točka izreka). Toženi stranki je prepovedalo vsakršno poseganje v opisano stvarno služnost (II. točka izreka). Nadalje je zavrnilo zahtevek, da se na podlagi te sodbe pri služečih nepremičninah vknjiži stvarna služnost ter da je tožena stranka dolžna tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, ki bo omogočalo vknjižbo služnostne pravice pri služečih nepremičninah (III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek po nasprotni tožbi, po katerem bi se tožnikoma prepovedalo vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožene stranke na istih nepremičninah (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnikoma povrniti njune pravdne stroške v višini 1.557,16 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede odločitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (drugi odstavek III. točke sodbe sodišča prve stopnje) in o stroških postopka. V preostalem je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali mora oseba ob pridobitvi lastništva nepremičnine, pri kateri v zemljiški knjigi bremena niso vpisana, za zavarovanje svojih pravic dejansko opraviti raziskovalno dolžnost o tem, kakšno je dejansko in pravno stanje na pridobljenih nepremičninah in kako daleč seže raziskovalna dolžnost. Sama je lastninsko pravico pridobila na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju v letu 1999. V trenutku pridobitve v zemljiški knjigi ni bilo vpisane nobene stvarne pravice, ki bi kakorkoli omejevala lastninsko pravico toženke. Toženka je ves čas postopka zatrjevala, da je bila dobroverna in da je ob pridobitvi nepremičnin zaupala v podatke iz zemljiške knjige. Nižji sodišči nista upoštevali drugega odstavka 8. člena Zakona o zemljiški knjigi-1, po katerem tisti, ki izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist, pa tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Opozarja tudi na načelo javnosti zemljiške knjige ter publicitetne učinke vpisa v zemljiško knjigo. Negativni publicitetni učinek pomeni, da tretji ni dolžan vedeti za podatek, ki je pomemben za pravni promet, pa ni vpisan v zemljiško knjigo. Toženka ob pridobitvi nepremičnin ni bila seznanjena z obstojem služnosti ter ji tako ni mogoče očitati, da ni izpolnila poizvedovalne dolžnosti. Argumentacija, da je lahko dobroveren le tisti, ki bi se zanimal o možnosti obstoja pravic tretjih, je absolutno pretirana. Pri tako strogi interpretaciji raziskovalne dolžnosti so načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter preostala zemljiškoknjižna načela brez pomena. Dobre vere toženke tožnika nista uspela izpodbiti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, je predlog toženke zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).