Jedro

Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že tako ali tako vodi. Ker ta (samoumevna) predpostavka ni podana, vrhovno sodišče nima o čem odločati.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka oz. tožeča stranka po nasprotni tožbi je podala na sodišče vlogo, ki jo je naslovila kot predlog za določitev pristojnosti ter ga v podnaslovu konkretizirala z besedno zvezo "glede na določbe 67. člena ZPP". V predlogu pojasnjuje, da sta stranki razvezana zakonca, ki sta v sporu glede obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Plod tega spora sta tudi pravdi po tožbi in nasprotni tožbi, ki ju je Okrožno sodišče v Ljubljani združilo v skupno obravnavo. V nadaljevanju pojasnjuje svoje dileme in zagate glede krajevne pristojnosti, saj meni, da bi bilo morda krajevno pristojno lahko tudi Okrožno sodišče v Kopru. To bi potem morda predlagalo vrhovnemu sodišču, naj za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Ljubljani. Da bi se vsej tej poti izognilo, pa predlagatelj že kar sedaj na vrhovno sodišče naslavlja predlog, naj se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je sicer že formalno združilo oba postopka.

Okrožno sodišče v Ljubljani je vlogo predložilo v odločanje vrhovnemu sodišču. Predlog ni dovoljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Predlagatelj svoj predlog opira na navedeno procesno pravilo, vendar pa je ta predlog nesmiseln. V obravnavani zadevi se pravda vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, torej pred sodiščem, ki naj bi ga, če bi sledilo predlogu, sedaj kot pristojno določilo vrhovno sodišče. Predlagatelj torej sploh ne predlaga prenosa pristojnosti, marveč nekaj, česar ZPP sploh ne pozna in kar je tudi povsem nesmiselno - tj. potrditev pristojnosti. Pri tem se sicer sklicuje na hipotetične možnosti, ki bi lahko privedle do procesnega položaja, ko bi moralo vrhovno sodišče res odločati o (zopet hipotetično) predlagani delegaciji, to svoje opiranje na negotovo hipotezo pa opravičuje s tem, da se je tako mogoče ogniti temu, da bi spis potoval najprej pred Okrožno sodišče v Kopru. Ne glede na nedovoljenost takšnega predloga, pa velja predlagatelju vseeno predočiti dejstvo, da je spis zaradi njegovega predloga sedaj po nepotrebnem potoval na vrhovno sodišče. Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že tako ali tako vodi. Ker ta (samoumevna) predpostavka ni podana, vrhovno sodišče nima o čem odločati. Vloga, ki je podana v obliki predloga po 67. členu ZPP, je zato nedovoljena in jo je vrhovno sodišče zavrglo.