Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnica v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do delne zavrnitve tožbenega zahtevka. Vendar zanje ne predlaga nobenih dokazov. Ugovor je zato neutemeljen.
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi verodostojne listine (izpiska iz poslovne knjige, overjenega s strani odgovorne osebe), dolžnici naložilo, naj v 8 dneh poravna glavnico v znesku 3.181.273,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.6.1997 do plačila in izvršilne stroške v znesku 32.853,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1999 dalje do plačila, ter dovolilo izvršbo.
Zoper tak sklep o izvršbi je dolžnica ugovorjala. Navaja, da predlog za izvršbo in posledično sklep o izvršbi ne omenjata dejstva, da je dolžnica upniku že plačala 4.000,00 DEM depozita. Ta znesek v izvršilnem postopku ni upoštevan. Hkrati upnik uveljavlja zakonite zamudne obresti tudi za čas, ko kreditna pogodba še ni bila sklenjena.
Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni obrazložen in kot tak tudi ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor kot pritožba ni utemeljen.
Na podlagi določbe 1. odstavka 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) v zvezi z določbo 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnica sicer navaja dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pomenila delno zavrnitev tožbenega zahtevka, vendar pa zanje ne predlaga nobenih dokazov.
Sodišče druge stopnje je zato ugovor kot pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ.