Jedro

Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko, sodišče nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Gre torej za procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po slovenskem zakonu, po katerem mora postopek voditi. Zato določbi 185. in 186. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerih je potrebno odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, v Sloveniji priznati, na nadaljevanje tega postopka ne moreta vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka prve in drugotožene stranke, nadaljuje od 25.2.2004. Zoper sklep so se po pooblaščencu pritožili prva do vključno štirinajsta tožeča stranka, ki pa so vse, razen M.D. in Ma.D., pritožbo po pooblaščenki umaknili.

V zvezi s sklepom o začetku stečajnega postopka zoper toženi stranki in o določitvi stečajnega upravitelja pritožba navaja, da sta sklepa izdana po tujem sodišču in v tujem jeziku. Po slovenskem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji se odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, priznajo v Republiki Sloveniji pod pogoji določenimi za priznanje tujih sodnih odločb. Po 186. členu se šele v primeru priznanja take odločbe za pravni položaj tujega dolžnika in tujega stečajnega upravitelja smiselno uporabijo določbe slovenskega ZPPSL. Roki, določeni v predpisih RS začnejo teči po objavi odločbe o priznanju. Za vodenje stečajnega postopka ter za razpolaganja stečajnega upravitelja s premoženjem, ki je na območju RS, je nujno priznanje tujih sodih odločb. Ker gre za statusno vprašanje, od katerega je odvisen položaj stečajnega dolžnika, njegovega premoženja in upnikov v RS na več področjih, sta stečajna dolžnika oz. stečajna upravitelja pred nadaljevanjem pravdnega postopka dolžna predlagati in doseči priznanje tujih sodnih odločb o začetku postopka in o imenovanju stečajnega upravitelja. Sklep o nadaljevanju postopka je zato preuranjen, nadaljevanje brez priznanja omenjenih sklepov pa bi pomenilo, da se je postopka udeleževal nekdo, ki po slovenskem pravu nima statusa pravdne stranke in njegov zastopnik nima statusa zakonitega zastopnika. V statusnih zadevah, kjer ima rešitev predhodnega vprašanja posledice na več področjih, tega vprašanja ni mogoče reševati le z veljavnostjo v tem pravdnem postopku v smislu 6. odst. 108. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za sklep po 1. odst. 208. člena ZPP, po katerem postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko, sodišče nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Gre torej za procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po slovenskem zakonu, po katerem mora postopek voditi. Zato določbi 185. in 186. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerih je potrebno odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, v Sloveniji priznati, na nadaljevanje tega postopka ne moreta vplivati. Omenjeni določbi se nanašata na izvedbo stečajnega postopka, celo v takih primerih pa stečajni upravitelj, imenovan s strani tujega sodišča, deluje tudi na območju Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).