Jedro

Nižji sodišči sta obstoj tega dejstva ugotavljali in pri tem ugotovili, da se premoženjske razmere matere mladoletnih tožnic, kljub začasni brezposelnosti (od 1.8.1992 do 31.12.1992), niso spremenile, saj je mati mladoletnih tožnic v tem obdobju prejela iz naslova nadomestila za bolniški stalež in na podlagi uspešno zaključenega postopka pred sodiščem združenega dela, v katerim ji je bilo za navedeno obdobje priznano delovno razmerje in izplačan osebni dohodek, ravno tolikšne mesečne zneske, kot bi jih prejela, če bi redno delala. Iz nadaljnje ugotovitve nižjih sodišč pa tudi izhaja, da je mati mladoletnih tožnic od 1.1.1993 ponovno redno zaposlena. Trditve tožeče stranke, da so se zaradi začasne brezposelnosti matere mladoletnih tožnic razmere spremenile, so se tako pokazala za netočne.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in zvišalo preživnino, ki je bila določena s sodbo opr. št. II P .../92 in nazadnje valorizirana od 1.3.1993 na znesek 5.965 SIT za vsako od mladoletnih tožnic, na znesek 8.000 SIT od 1.12.1992 dalje za vsako od mladoletnih tožnic. Z dopolnilno sodbo z dne 10.9.1993 je višji tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke na zvišanje preživnine v celoti zavrnilo. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 20.450 SIT.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo tožeča stranka, ki v reviziji izrecno ne uveljavlja nobenega revizijskega razloga. Toženec tožeči stranki nagaja. Višjo preživnino bi lahko plačeval saj ima redno zaposlitev, mati otrok pa take zaposlitve nima. Kljub temu, da je bila zakonska zveza razvezana že leta 1986, je toženec vse do leta 1992 živel v skupnem gospodinjstvu z materjo mladoletnih tožnic. V tem času preživnine ni plačeval. Ob odhodu iz stanovanja materi mladoletnih tožnic ni zapustil nobenega denarja. Toženec je lastnik kmetijskih strojev, osebnega avtomobila in gozda na Hrvaškem, ki pa ga še ni prepisal na svoje ime. Otroci niso najboljšega zdravja. Imajo okvaro hrbtenice, zaradi česar morajo pogosto na preglede, plavanje ali celo v Valdoltro. Vse to je povezano z dodatnimi stroški. Ker je postalo življanje v isti hiši nevzdržno, so se morali otroci in njihova mati iz hiše izseliti. To pa je imelo za posledico, da je mati otrok ostala brez redne zaposlitve. Najstarejši otrok je začel obiskovati tudi srednjo šolo. Sodišče bi zato moralo tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

S sodno odločbo je bila preživnina za mladoletne tožnice nazadnje določena dne 1.7.1992 in sicer s sodbo opr. št. II P .../92. Že 9.11.1992 je tožeča stranka vložila tožbo na zvišanje s sodbo z dne 1.7.1992 določene preživnine. Kot razlog za zvišanje preživnine je navedla le dejstvo, da je mati mladoletnih tožnic od 1.8.1992 brez stalne zaposlitve. Nižji sodišči sta obstoj tega dejstva ugotavljali in pri tem ugotovili, da se premoženjske razmere matere mladoletnih tožnic, kljub začasni brezposelnosti (od 1.8.1992 do 31.12.1992), niso spremenile, saj je mati mladoletnih tožnic v tem obdobju prejela iz naslova nadomestila za bolniški stalež in na podlagi uspešno zaključenega postopka pred sodiščem združenega dela, v katerim ji je bilo za navedeno obdobje priznano delovno razmerje in izplačan osebni dohodek, ravno tolikše mesečne zneske, kot bi jih prejela, če bi redno delala. Iz nadaljnje ugotovitve nižjih sodišč pa tudi izhaja, da je mati mladoletnih tožnic od 1.1.1993 ponovno redno zaposlena. Trditve tožeče stranke, da so se zaradi začasne brezposelnosti matere mladoletnih tožnic razmere spremenile, so se tako pokazala za netočne, zaradi česar tožbenemu zahtevku tožeče stranke ni bilo mogoče ugoditi, saj sme sodišče po predlogu prizadetega zvišati preživnino, ki je določena s pravnomočno sodno odločbo le, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena (5. odstavek 132. člena ZPP).

Spremenjene razmere morajo obstajati v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 26.3.1993. Na ta dan v tožbi zatrjevana spremenjena okoliščina (zmanjšanje dohodka matere ml. tožnic zaradi začasne brezposelnosti) ni bila podana. Okoliščine, ki bi lahko predstavljale spremenjene razmere (nezaposlenost matere otrok od 21.7.1993, preselitev v drug kraj, začetek obiskovanja srednje šole, poslabšanje zdravstvenega stanja otrok) pa so prvič zatrjevane šele v reviziji (tožeča stranka pritožbe proti sodbi sodišča prve stopnje ni vložila), zaradi česar jih nižji sodišči pri odločanju o zahtevanem zvišanju preživnine nista mogli upoštevati, revizijsko sodišče pa jih glede na določbo 3. odstavka 385. člena ZPP ne sme, ker zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti. Če so v reviziji zatrjevane okoliščine, ki bi v skladu z določbo 5. odstavka 132. člena ZZZDR lahko predstavljale spremenjene okoliščine, ki bi lahko vplivale na višino preživninske obveznosti tožeče stranke res podane, se bo lahko presojalo le v morebitnem novem postopku za zvišanje preživninske obveznosti tožene stranke.

Iz navedenih razlogov v reviziji sicer le smiselno uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je moralo revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).