Jedro

Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v 71. členu ZDSS-1, kjer je določeno, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo. V sporih o pravicah iz 1. odstavka 7. člena ZDSS-1, za katere je stvarno pristojno socialno sodišče in med katere sodi tudi spor o pravici do ponovno odmere pokojnine, ni taksne zavezanosti. Zato tožniki za tovrstne predmete sporov takse niso dolžni plačevati in sodišče kaj takega od njih ne sme zahtevati.

Plačilni nalog je izdan v nasprotju z 71. členom ZDSS-1. Tožnica je bila protipravno pozvana na plačilo sodne takse. Zaradi nezakonitega poziva je plačala nekaj, kar ni bila dolžna. Takšnega izdatka, kljub uspehu v sporu o glavni stvari, ni mogoče zakonito naložiti v povračilo toženi stranki. Ne gre za potrebni strošek v smislu 155. člena ZPP, ki bi ga bilo mogoče prevaliti na toženo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (v II. točki izreka) spremeni tako, da se znesek 590,42 EUR zniža na znesek 540,92 EUR.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 22. 2. 2016 in sklep št. ... z dne 28. 10. 2015 o zavrženi zahtevi za ponovno odmero pokojnine in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne stroške postopka v višini 590,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni izrek sodne odločbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga znižanje dosojenega zneska na 540,92 EUR. Prepričana je, da so nepravilno priznani stroški sodne takse, saj v primeru, kot je obravnavani glede na 71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, sploh ni taksne zavezanosti. Gre za odločanje o ponovni odmeri pokojnine, torej o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato stroški sodne takse ne morejo biti predmet odločanja, ker se sodne takse za tak socialni spor ne plačujejo. Tožnica ne more uveljavljati sodne takse kot izdatka, in ga tožena stranka kot nepotrebnega in nedovoljenega ni dolžna povrniti. V konkretnem primeru povračilo sodne takse ne ustreza kriteriju iz 155. člena ZPP, zato ga sodišče ni moglo naložiti v plačilo.

3. Tožnica v pisnem odgovoru po pooblaščeni odvetnici prereka navedbe tožene stranke, predlaga zavrnitev pritožbe oziroma podrejeno zahteva vračilo plačane sodne takse na poslovni račun pooblaščenke. Izpostavlja plačilni nalog št. II Ps 438/2016 z dne 13. 4. 2017, s katerim ji je bilo naloženo plačilo sodne takse v znesku 49,50 EUR, ki je bila poravnana 18. 4. 2017, zaradi česar naj bi bila tožena stranka glede na 155. člen ZPP pravilno zavezana k povračilu. V kolikor bi bila pritožba vendarle utemeljena predlaga, da se znesek sodne takse vrne na račun pooblaščenke. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 71. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1), ki izrecno določa, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo. V sporih o pravicah iz 1. odstavka 7. člena ZDSS-1, za katere je stvarno pristojno socialno sodišče in med katere zagotovo sodi tudi spor o pravici do ponovno odmere pokojnine, ni taksne zavezanosti. Pomeni, da tožniki za tovrstne predmete sporov takse niso dolžni plačevati in sodišče kaj takega od njih ne sme niti zahtevati.

6. Za takšno dejansko stanje gre tudi v predmetni zadevi, kot pravilno poudarja tožena stranka. Z ne izpodbijanim in zato že pravnomočnim delom prvostopenjske sodbe sta namreč odpravljena upravna akta o zavrženju predloga za revizijo podatkov o plačanih delnicah za notranji odkup in ponovno odmero pokojnine. Zadeva je vrnjena v novo predsodno upravno odločanje, ker je ugotovljeno, da jo je potrebno obravnavati na temelju 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) v t. i. nepravi obnovi postopka zaradi ponovne odmere starostne pokojnine, pravnomočno priznane z odločbo št. ... z dne 16. 11. 2010. Gre za sodno socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja, za katerega ni taksne zavezanosti.

Plačilni nalog št. II Ps 438/2016 z dne 13. 4. 2017 (list. 16) je izdan v nasprotju z 71. členom ZDSS-1. Tožnica je bila protipravno pozvana na plačilo sodne takse v višini 49,50 EUR. Zaradi nezakonitega poziva je plačala nekaj, kar ni bila dolžna. Takšnega izdatka kljub uspehu v sporu o glavni stvari ni mogoče zakonito naložiti v povračilo toženi stranki. Ne gre za potrebni strošek v smislu 155. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), ki bi ga bilo mogoče prevaliti na toženo stranko.

7. Iz predhodno navedenih razlogov je ob pravilni uporabi 71. člena ZDSS-1 v zvezi s 155. členom ZPP potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in na temelju 358. člena v zvezi s 1. odst. 351. člena ZPP izpodbijano stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Torej dosojenih 590,42 EUR znižati za 49,50 EUR.

8. Tožničine zahteve iz odgovora na pritožbo ni mogoče uspešno rešiti v tem pritožbenem postopku. Napako je dolžno odpraviti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti tako, da ji vrne znesek, prejet na podlagi nezakonitega plačilnega naloga.

9. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogla k pritožbeni rešitvi zadeve.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.