Jedro

Po pravnomočnosti odločbe v pravdnem postopku ni več mogoče predlagati prenosa pristojnosti.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Pri Okrajnem sodišču v Brežicah so bili v teku štirje pravdni postopki istega tožnika proti različnim tožencem. Dva izmed njih sta se končala s pravnomočnima sodnima odločbama (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp 997/2004 z dne 10.11.2004 v zvezi z sklepom Okrajnega sodišča v Brežicah, opr.št. P 144/2003-26 z dne 15.3.2004 ter sklep Okrajnega sodišča v Brežicah, opr.št. P 69/2004 z dne 29.10.2004), druga dva (opr.št. P 212/2001 in P 213/2001 Okrajnega sodišča v Brežicah) pa sta se končala s sklenitvijo sodne poravnave dne 31.5.2004. Tožnik je v vseh zgoraj navedenih pravdnih zadevah dne 23.2.2005 na sodišče naslovil vlogo, v kateri med drugim zahteva tudi prestavitev vseh njegovih zadev (spisov) na drugo sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da je pričakovati še več zahtevkov za vračilo preveč plačanih sodnih taks, zato misli, "da v kolikor nimate kakšnih osebnih razlogov moje zadeve odstopite drugemu sodišču." Predsednica Okrajnega sodišča v Brežicah meni, da niso podani pogoji za dodelitev zadeve drugemu sodišču, saj so vsi štirje postopki pravnomočno zaključeni.

Predlog ni utemeljen.

67. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - 2/2004; ZPP) določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravilo je v prvi vrsti izraz načela ekonomičnosti in hitrosti postopka. Takšna so zato tudi merila, od katerih je odvisno, ali je konkreten predlog utemeljen ali ne. Vendar pa je predpostavka za to, da do navedenega preizkusa sploh pride, najprej ta, da se predlog nanaša na pravdni postopek, ki je v teku. Le ob takšnem pogoju bo namreč morebitno drugo stvarno sodišče sploh opravljalo kakršnakoli pravdna dejanja.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ta predpostavka ni podana. Vse štiri pravdne zadeve so namreč že pravnomočno zaključene, kar pomeni, da so tudi pravdni postopki končani. Povedano še drugače: tristranskega razmerja med tožnikom, tožencem in sodiščem ni več.

Vse, kar je treba še opraviti, so morebitna dejanja sodne administracije v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah in Sodnega reda (135. in 136. člen). To pa, kot rečeno, več ni pravdni postopek in se nanj zato tudi ne nanaša pravilo o 67. členu ZPP. Ker torej sploh ni podana prva predpostavka iz navedene določbe, da bi bila v teku pravdna zadeva, je predlog za določitev drugega stvarno pristojega sodišča neutemeljen ter mu Vrhovno sodišče ni ugodilo.