Jedro

Zaradi koristi otrok je treba takoj razširiti stike tudi na način, da otroka prespita pri predlagateljici, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do odtujitvenega sidroma, zato je tudi izkazana huda ogroženost otrok, ki zahteva takojšnje ukrepanje z začasno odredbo, da se zavarujejo koristi otrok.

Neutemeljena je pritožbena teza, da iz razloga, ker že stiki preko dneva niso pripeljali do bistvenih sprememb v odnosu med otrokoma in predlagateljico, stiki otrok s predlagateljico, da bi otroka pri njej prespala, niso v njuno korist.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z začasno odredbo

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 676/2020 z dne 2. 7. 2020 delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katerim je odločilo, da se sodba IV P 2179/2014 z dne 8. 7. 2015 v 3. točki spremeni tako, da stiki med predlagateljico in mld. A. A. in mld. B. A., oba rojena 2009, začasno potekajo vsako sredo od 16.00, ko predlagateljica otroka prevzame na domu nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec pa ju isti dan na domu predlagateljice prevzame ob 20.00 in vsak drugi vikend v mesecu in sicer na način, da zadnji tako določen vikend v mesecu predlagateljica otroka prevzame v soboto ob 8.00 na domu nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec pa ju na domu predlagateljice prevzame v nedeljo ob 20.00, ostale tako določene vikende pa predlagateljica otroka prevzame v soboto in v nedeljo ob 8.00 na domu nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec pa ju prevzame na domu predlagateljice v soboto in nedeljo ob 20.00, tako da stik poteka brez nočitve, predlagateljica pa mora v času vikend stika z nočitvijo otrokoma zagotoviti vsakodnevni telefonski stik z nasprotnim udeležencem med 19.00 in 20.00 v trajanju petnajstih minut, da se stik ne izvede, če je predlagateljica pod vplivom alkohola (I), da v primeru kršitve obveznosti iz I. točke se kršitelju izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR (II), da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi oziroma do drugačne odločitve sodišča (III), da kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače in sicer večji obseg stikov ter višjo denarno kazen, se zavrne (IV), da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (V) in da bo o stroških sodišče odločalo s končno odločbo (VI). Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo.

Pritožbene navedbe

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v postopku niso bile s stopnjo verjetnosti izkazane okoliščine, da bi bil brez izdaje začasne odredbe, zlasti v delu, ki se nanaša na nočitev otrok pri predlagateljici, ogrožen dolgoročni razvoj otrok.

3. Sodišče v obrazložitvi sklepa ugotavlja, da bi bil brez izdaje začasne odredbe ogrožen dolgoročni zdrav razvoj otrok, kar je v nasprotju z nadaljnjo obrazložitvijo, da je sodišče razširitev stikov na nočitve utemeljilo na mnenju CSD, iz katerega izhaja, da se ogroženost otrok ne bo pomembno povečala, če bi otroka pri materi prenočila preko vikenda.

4. Stiki z nočitvami se niso izvajali, ker sta otroka tem stikom nasprotovala. Začasna odredba zato ne varuje dolgoročnega zdravega razvoja otrok in posledično so zmotne ugotovitve sodišča, da bi bile brez izdaje začasne odredbe ogrožene koristi otrok, saj do izvršitve začasne odredbe glede nočitve otrok pri predlagateljici ni prišlo. Otroka kljub prigovarjanju nasprotnega udeleženca stike z nočitvijo vztrajno zavračata. Z odločitvijo sodišča se povečuje njuna ogroženost. Sodišče namreč ugotavlja, da stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njihov telesni in duševni razvoj.

5. Iz ugotovitev izvedencev izhaja, da otroka odklanjata predlagateljico, zoper njo sta nastrojena, verbalno in fizično, kar ugotavlja tudi sodišče. Iz teh dejstev izhaja, da otrokoma stiki preko noči povzročajo hudo psihično obremenitev, s tem, da sodišče ni ugotavljalo razlogov, zakaj otroka tako vztrajno in kontinuirano zavračata stike z nočitvijo.

6. Z izdano začasno odredbo sta otroka postala objekta postopka brez pravic, ki jima pripadajo na podlagi ustave in konvencij.

7. Otroka sta stara dvanajst let, sodišče pa ni upoštevalo njune izražene volje. Sodišče je upoštevalo le položaj predlagateljice in njene pravice, ki izvirajo iz naslova starševstva, ne pa tudi pravic otrok. Volji otrok je treba slediti in jo spoštovati. Otroka sta glede na njuno starost in zrelost sposobna razumeti pomen in posledice izražene volje.

8. Otroka sta jasno izrazila, da si stikov s predlagateljico ne želita in da še posebej nočeta pri njej prespati. Kot razlog sta navedla grdo govorjenje predlagateljice o nasprotnem udeležencu in neupoštevanje njunih želja. Otroka imata enotno negativno držo do predlagateljice. Otroka sta vsakič, ko se približuje stik, prestrašena, po več dni jokata v pričakovanju stika. Te ugotovitve izhajajo tudi iz psihološkega mnenja C. C. z dne 16. 10. 2020, ki ga sodišče ni upoštevalo.

9. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je treba predlagateljici dati možnost, da z otrokoma preživi več časa. Ta možnost je bila dana predlagateljici že s tem, ko so se dnevni stiki razširili, pa navezanosti z otrokoma predlagateljica ni bila zmožna vzpostaviti, kar dodatno potrjuje, da širitev stikov preko noči nesorazmerni ukrep. Z izdajo začasne odredbe v delu stikov z nočitvami se ustvarja le dodatna prisila zoper otroka. Predlagateljica je odpor otrok še dodatno povečevala s pogostim neprimernim kaznovanjem otrok in z zahtevami, da se stiki izvedejo.

10. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica zavrnila predloge nasprotnega udeleženca, da se vključi v skupno psihološko obravnavo, da bi se izboljšal odnos med otrokoma in predlagateljico. Nasprotni udeleženec je avgusta 2021 predlagateljici predlagal, da se vključi v svetovanje pri ga. D. D., kontakt katere je prejel od CSD, kar je bila tudi želja otrok. Predlagateljica je predlog zavrnila z obrazložitvijo, da pomoči ne potrebuje.

11. Iz psihološkega mnenja izvedenke izhaja, da je treba pred odločitvijo o širitvi stikov razjasniti, kakšna je razsežnost uživanja alkohola pri predlagateljici. Težave s prekomernim uživanjem alkohola je ugotovil izvedenec za psihiatrijo, zato je izvedenka psihološke stroke predlagala, da se določi izvedenca toksikologa, ki bo lahko z laboratorijskimi preiskavami ocenil razsežnost pitja alkohola pri predlagateljici in da se na podlagi teh ugotovitev poda odločitev o širitvi stikov. Sodišče bi moralo počakati do pridobitve izvedenskega mnenja toksikologa. Izvedenca, ki sta izdelala izvedensko mnenje, nimata strokovnega znanja s področja toksikologije, zato je odločitev sodišča v delu, kjer se določa nočitev otrok pri predlagateljici preuranjena in ogroža koristi otrok. Že zgolj verjetnost obstoja uživanja alkohola pri predlagateljici narekuje zaščito otrok in zavrnitev predloga predlagateljice, da bi otroka pri njej prenočila.

12. O odločilnih dejstvih so razlogi nejasni, obstaja tudi nasprotje v tem, kar se navaja v razlogih sklepa, in med samimi listinami, kar predstavlja kršitev iz 14. in 15. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s 42. členom zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

13. Nasprotni udeleženec predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor nasprotnega udeleženca v delu glede stikov z nočitvijo ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrne. Podrejeno predlaga, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

14. Nasprotni udeleženec je tudi priglasil pritožbene stroške.

Odgovor na pritožbo

15. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

O neutemeljenosti pritožbe

16. Pritožba ni utemeljena.

17. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so si razlogi v sklepu v medsebojnem nasprotju oziroma da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni. Nobene protispisnosti ni v obrazložitvi sklepa. Neutemeljeno zato pritožba zatrjuje obstoj bistvenih kršitev postopka iz 14. in 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

18. Sodišče prve stopnje je razpolagalo z dvema izvedenskima mnenjema, ki sta bila izdelana v sodnem postopku, izvedenca sta bila zaslišana, zato tudi ni bilo potrebe, da bi se sodišče opredeljevalo do mnenja psihologinje C. C., ki ga je v dokazne namene predložil nasprotni udeleženec,1 s tem, da psihologinja ni opravila razgovora s predlagateljico.

19. Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo.2 Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so bile kršene ustavne in konvencijske pravice otrok.

20. Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, ki potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi koristi otrok treba takoj razširiti stike tudi na način, da otroka prespita pri predlagateljici, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do odtujitvenega sidroma, zato je tudi izkazana huda ogroženost otrok, ki zahteva takojšnje ukrepanje z začasno odredbo, da se zavarujejo koristi otrok.

21. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je nasprotje med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi bil brez izdaje začasne odredbe ogrožen dolgoročni razvoj otrok in ugotovitvijo CSD, da razširitev stikov na nočitev ne bi pomembno povečala ogroženosti, če bi otroka prenočila preko vikenda pri predlagateljici. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje le dodatno pojasnilo nasprotnemu udeležencu, da so neutemeljene njegove trditve, da bosta otroka pri predlagateljici ogrožena, če bosta pri njej prespala, posebej iz razloga, ker se celodnevni stiki že izvajajo.

22. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je začasna odredba potrebna, ne le iz razloga, ker imata otroka pravico do stikov z obema staršema in oba starša pravico do stikov z otrokoma, marveč ker se na ta način zagotavlja varstvo koristi otrok. Sodišče prve stopnje je imelo na razpolago številne dokaze, ki potrjujejo, da vsako časovno odlašanje s stiki, kot so določeni v izpodbijanem sklepu, predstavlja hudo nevarnost, da se bo odtujenost otrok od predlagateljice še povečala, ker se otroka približujeta adolescenci, ko vzpostavitev nočnih stikov praktično ne bo več mogoče, s tem, da otroka že sedaj nista sposobna prepoznati koristi teh stikov za njun nadaljnji razvoj.

23. Protispisne so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo in dokazno ocenilo odpora otrok do stikov. Sodišče se je pravilno oprlo na mnenje CSD in posebej na ugotovitve izvedenke psihološke stroke. Izvedenka je pojasnila, da je odpor otrok do predlagateljice zaznala in ga upoštevala pri svojih ugotovitvah. Na zaslišanju je pojasnila, da stiki kot so določeni v začasni odredbi, so v korist otrok, ker otroka za uspešen osebnostni razvoj potrebujeta prisotnost matere v njunem življenju. Pritožba spregleda ugotovitve izvedenke, da odnos otrok do matere, kot ga opisuje (tudi) pritožba, temelji na močni lojalnosti in naklonjenosti, ki jo imata otroka do nasprotnega udeleženca, na katerega sta močno navezana in sledita njegovim pričakovanjem. Izvedenka je ta odnos označila kot „konflikt lojalnosti“ in med drugim pojasnila, da se otrok postavi na stran starša, kjer živi. Iz mnenja izvedenke izhaja, da se nasprotni udeleženec zaradi osebnostne šibkosti spremembam upira. Po eni strani si želi, da bi se stiki otrok s predlagateljico izboljšali, hkrati pa prenaša odgovornost za izvajanje stikov na otroka, kar bi moralo biti v domeni starševske odgovornosti. Nasprotni udeleženec prenaša na ta način nezaupljivost do predlagateljice na otroka. Verbalno pripravlja otroka na stik, neverbalno pa ne. Izvedenka še pojasnjuje, da to, kar otroka verbalizirata, ni čisto njuno čustvo do predlagateljice. Iz mnenja izvedenke izhaja, da je predlagateljica sposobna vzpostaviti stik z otrokoma, je nadpovprečno inteligentna in zelo razgledana ter ima širino in vlaga veliko napora v vzpostavljanje odnosa z otrokoma. Izvedenka je posebej izpostavila, da odnos otrok do matere ni primeren in da je pomembno, da se otroka v tem ustavita. V teh ugotovitvah izvedenke je že (tudi) odgovor na pritožbene navedbe, zaradi katerih ni mogoče slediti volji otrok, ker otroka nista sposobna prepoznati, da so stiki s predlagateljico v njuno korist in pomemben sestavni del njunega osebnostnega razvoja, hkrati pa se izkaže, da so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni ugotavljalo razlogov, „zakaj otroka tako vztrajno in kontinuirano zavračata stike z nočitvijo.“ Izvedenka je tudi na naroku pojasnila, da imamo stopnjo zavračanja, ki ni tako relevantna, zato je predlagala postopno širitev stikov, najprej nočitev iz sobote na nedeljo, takšen obseg stikov pa je določilo tudi sodišče prve stopnje.

24. Izvedenka je pojasnila, kako bi nasprotni udeleženec moral postopati, ko otroka nasprotujeta stikom s predlagateljico, izpostavila je še, da bi bilo treba odpadle stike nadomestiti, da bi s tem preprečili otrokoma, da razvijeta mehanizme, s katerimi se želita stikom izogniti.

25. Pritožba obširno izpostavlja težave predlagateljice z alkoholom.3 Izvedenca sta ta problem zaznala in ga pri mnenjih upoštevala. Pritožba se sklicuje na izvedensko mnenje psihiatra, spregleda pa, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja pojasnil, da pritrjuje ugotovitvam izvedenke psihološke stroke, na naroku pa je pojasnil „... da obstaja obdobje, ki naj bi kazalo na prekomerno uživanje alkohola (pri predlagateljici op. pritožbenega sodišča), … da njeno uživanje generalno ne predstavlja ovire za starševstvo...“ Izvedenec je podprl predlog izvedenke psihološke stroke, da se postavi izvedenca toksikologa. Izvedenka psihološke stroke je pojasnila, da se predlagateljica ni izogibala pogovoru o tej temi, da pa je ta problem minimalizirala, kar je del njenega obrambnega mehanizma, da pa po njenem mnenju „do neke mere zmore obvladati pitje alkohola.“ Izvedenca sta te težave predlagateljice upoštevala, vendar sta vztrajala (tudi na naroku), da je treba s stiki nadaljevati, kljub temu, da sta predlagala, da se z izvedencem toksikologom „oceni razsežnost pitja alkohola pri predlagateljici“. Iz teh razlogov so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo počakati z odločitvijo do pridobitve izvedenskega mnenja toksikologa. Te ugotovitve pa hkrati pritrjujejo navedbam nasprotnega udeleženca v pritožbi, da bi predlagateljica morala slediti predlogu nasprotnega udeleženca, da se skupaj vključijo v psihološko obravnavo.

26. Izvedenca sta prepričljivo pojasnila, da se otroka predlagateljice ne bojita in da ni izkazano, da bi predlagateljica izvajala nasilje nad otrokoma. Izvedenka psihološke stroke je še pojasnila, da udeleženca pred otrokoma izrekata negativna čustva do drugega starša in otrokoma nedopustno opisujeta medsebojne spore ter da nasprotni udeleženec „pretirano seznanja otroka z materinim uživanjem alkohola in jima s tem nalaga preveliko odgovornost spremljanja in sledenje tega, ali mati uživa alkohol, kar še dodatno krepi njuno nezaupanje v mamo.“

27. Iz že pojasnjenih razlogov je zato neutemeljena pritožbena teza, da iz razloga, ker že stiki preko dneva niso pripeljali do bistvenih sprememb v odnosu med otrokoma in predlagateljico, stiki otrok s predlagateljico, da bi otroka pri njej prespala, niso v njuno korist. Glede na okoliščine konkretnega primera sodišče prve stopnje pravilno ni določilo stikov v obsegu, kot jih je predlagala predlagateljica in CSD, pravilno pa je ugotovilo, da niso izkazane okoliščine, da bi stiki preko noči ogrožali razvoj otrok in hkrati, da je izkazano, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči odtujitev otrok od predlagateljice, s tem pa so zavarovane kratkoročne in dolgoročne koristi otrok.

Odločitev pritožbenega sodišča

28. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

29. Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka udeležencev pridrži za končno odločbo.

1 Priloga B5. 2 Ki ga je povzelo v 7. in 8. tč. obrazložitve sklepa, zato pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, teh zakonskih določb znova ne navaja in jih tudi ne povzema. 3 Pri tem pa se ne opredeli do navedb, ki so jih dali nasprotni udeleženec in otroka pred CSD (glej mnenje CSD z dne 17. 6. 2020), jih pa je upoštevalo sodišče prve stopnje, ki dodatno potrjujejo ugotovitve izvedencev, da težave predlagateljice s pitjem alkohola niso razlog, da se stiki, kot so določeni z začasno odredbo, ne bi izvajali. Sodišče prve stopnje je glede teh dejstev upoštevalo tudi izpovedbo prič.