Jedro

Izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj v njem ni navedeno ravnanje izvajalca zdravstvene dejavnosti, s katerim naj bi bile kršene določbe ZPacP, zato je bilo treba že iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, št. 021-152/2017-36 z dne 19. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Komisija RS za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) je z določbo št. 021-152/2017-36 z dne 19. 2. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) ugotovila, da je izvajalec zdravstvenih storitev Zdravstveni dom A. (v nadaljevanju tožnik) kršil 11. člen Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in sicer drugi odstavek, ki določa, da je primerna zdravstvena oskrba tista, ki je v skladu s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v RS in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja, ter tretji odstavek; kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta, ter odločila, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da vlagatelj zahteve za drugo obravnavo, v tem upravnem sporu prizadeta stranka, B.B. (v nadaljnjem besedilu prizadeta stranka ali vlagatelj zahteve) vložil pravočasno zahtevo, v kateri je navajal, da v postopku prve zahteve, na prvi obravnavi ni bil dosežen dogovor. V svoji zahtevi je pojasnil, da je izbrana zdravnica C.C., dr. med., zaposlena pri tožniku, kršila zdravniško službo, ker naj bi naklepno odklonila zdravniško pomoč človeku, ki je po kliničnem statusu in medicinskih izvidih kroničen in težak bolnik. Isto naj bi se nanašalo na delo strokovne vodje D.D., dr. med. in E.E., dr. med. predsednice, ter F.F., dr. med. kot članice, komisije tožnika, ki sta opravili izredni strokovni nadzor nad delom izbrane zdravnice C.C., dr. med. Vlagatelj zahteve je navajal, da se je dne 17. 8. 2017 zglasil v ambulanto izbrane zdravnice dr. C.C. z namenom, da pridobi zdravniško potrdilo za preložitev prvega naroka glavne obravnave v pravdni zadevi III P 1726/2016 Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bila določena na dan 22. 8. 2017, za nekaj mesecev. Pojasnjuje, da se zadnjih nekaj mesecev slabo počuti in da ima zdravstvene težave, ki so razvidne iz medicinske dokumentacije in več obiskov pri zdravniku. Pri izbrani zdravnici se je zglasil z namenom, da ga po potrebi osebno pregleda in oceni, ali je glede na zdravstvene težave sposoben udeležiti se glavne obravnave na sodišču. Kot tožeča stranka je bil zainteresiran, da se v pravdi odloča hitro in se s postopkom ne zavlačuje. Ko je zdravnici razložil namen obiska mu zdravnica ni dovolila, da ji zdravstvene težave opiše, o njih pa ga tudi ni spraševala. Izjavila je, da so sodišča zadnje čase izjemno zahtevna in preganjajo ter grajajo zdravnike, ki izdajajo zdravstvena potrdila o opravičeni odsotnosti oziroma nezmožnosti za sodelovanje pri obravnavah. Kljub njegovemu vztrajanju je odklonila izdajo potrdila, ne da bi ga pred tem pregledala, s čemer naj bi kršila njegove pacientove pravice.

3. V postopku druge obravnave kršitve pacientovih pravic pred toženo stranko, poravnave med tožnikom in prizadeto stranko ni bilo možno doseči, zato so se stranke dogovorile o izvedbi posameznih dokazov, ki se bodo izvedli na obravnavi. Na senatni obravnavi je bil zaslišan B.B., kot vlagatelj zahteve in njegova izbrana osebna zdravnica mag. C.C., dr. med. V nadaljevanju tožena stranka povzema ugotovitve dokaznega postopka in zaključuje, da je senat po pregledu vse dokumentacije in zaslišanju ugotovil, da je v ravnanju zdravnice, ki se v obravnavo pacienta sploh ni spuščala misleč, da je edini cilj, ki ga pacient zasleduje, zahteva po izdaji zdravstvenega potrdila, ne da bi za to imela opravičljive razloge, sklenil, da se ugotovi, da je prišlo do kršitve drugega in tretjega odstavka 11. člena ZPacP. Ker pa je delna odgovornost tudi na vlagatelju druge zahteve, saj očitno ni pravilno predočil težav oziroma je vztrajal pri izdaji zdravniškega potrdila namesto, da bi pravilno navedel svoje zdravstvene težave glede na težak vremenski vpliv in glede na izvid kardiologa, se senat ni odločil, da izreče opomin.

4. Tožnik v tožbi izpodbija tožbo tožene stranke iz razloga 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) saj dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, oziroma je bil na podlagi ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. V tožbi po tem, ko povzame potek postopka pred toženo stranko, navaja, da se je pacient dne 17. 8. 2017 pri zdravnici dr. C.C. zglasil izključno iz razloga, da pridobi zdravniško potrdilo, na podlagi katerega bi zaprosil za preložitev obravnave pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in ne zaradi poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, oziroma potrebe po zdravstveni oskrbi. Temu dejstvo v prid kažejo številni izvedenih dokazi in okoliščine, ki jih je tožena stranka sicer obravnavala, vendar je na podlagi ugotovljenih dejstev očitno napravila napačen sklep o dejanskem stanju predmetne zadeve. Pacient je svoji zdravnici, pri kateri se je zglasil z namenom za pridobitev zdravniškega potrdila za preložitev prvega naroka glavne obravnave, zaupal, da na glavno obravnavo ni pripravljen in da trenutno nima odvetnika ter da bi obravnavo zato rad preložil za nekaj mesecev. Po tem, ko je zdravnica C.C., pacientu pojasnila, da mu samo zaradi njegove želje po preložitvi obravnave ne bo izdala zdravniškega potrdila, da je opravičeno odsoten zaradi njegovega zdravstvenega stanja, ga je vprašala, ali ima kakšne (zdravstvene) težave o katerih bi se morala pogovoriti, pa ji je pacient odgovoril, da jih nima.

5. Navedena dejstva so razvidna tako iz priložene zahteve za drugo obravnavo pacientovih pravic, kot iz priloženega zapisnika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-152/2017-19 z dne 7. 6. 2018 (str. 2), prav tako pa bo o zgoraj izpostavljenih okoliščinah izpovedala zdravnica C.C. v okviru svojega zaslišanja, katerega tožnik predlaga kot dokaz v tem postopku. Ugovarja, da so ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi, da se zdravnica o njegovih morebitnih zdravstvenih težavah s pacientom ni pogovorila, zmotne in protispisne. Iz dokumentacije, na katero tožena stranka opira svojo odločitev, izhaja, da je bil edini razlog za pacientov obisk zdravnice v njeni ambulanti v pridobitvi ustreznega zdravniškega potrdila. Dejanski vzrok je razviden iz zapisnika o opravljenem izrednem strokovnem nadzoru z dne 3. 11. 2017, iz katerega izhaja, da se je pacient naročil za obisk v ambulanti približno pet dni prej in medicinski sestri G.G. povedal, da bo v ambulanto prišel zaradi zdravniškega potrdila. Zato v tej smeri predlaga tudi zaslišanje priče G.G.. V zadevi je bistveno, da se pacient v ambulanti ni zglasil zaradi svojih zdravstvenih težav ali poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja zaradi vremenskega vpliva, temveč izključno zaradi pridobitve zdravniškega potrdila za potrebe preložitve glavne obravnave. Tožena stranka je glede na navedeno napačno ugotovila dejansko stanje in po nepotrebnem izvajala dokaze, ki se nanašajo na vremenski vpliv visokih temperatur in soparo v zraku v obravnavanem obdobju, saj ti za konkretno odločitev niso bistveni, glede na to, da se je tožnik v ambulanti zglasil zgolj zaradi pridobitve zdravniškega potrdila.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Stranka z interesom B.B. je v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrne. Predlagala je, da sodišče zavrne izvedbo predlaganih novih dokazov, ki jih je tožnica imela možnost predlagati v upravnem postopku in predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto. V nadaljevanju povzema zakonsko ureditev izdaje zdravniških potrdil po Zakonu o zdravniški službi in Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil iz katerega izhaja, da se zdravniško potrdilo izda samo na podlagi strokovnega zdravniškega pregleda in v okviru zdravstvenega varstva, ki ga izvaja zdravstvena organizacija in mora ustrezati ugotovitvam pregleda. Glede na to, da ga zdravnica pred zavrnitvijo ni pregledala, je kršila navedene zakonske in podzakonske določbe. Zdravnici očita, da govori neresnico, kar podrobneje obrazloži v nadaljevanju pripravljalne vloge in zaključi, da ni nobenega dvoma, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in iz ugotovljenih dejstev napravila pravilen sklep o dejanskem stanju. Tožeči stranki pa očita, da ključnega dokaza, njene prijave kršitve Komisiji za strokovni nadzor z dne 6. 9. 2017, v kateri je navedeno njeno zdravstveno stanje kot dokaz tožnik ni predlagal, zato sama predlaga izvedbo tega dokaza.

8. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi prereka navedbe podane v odgovoru na tožbi prizadete stranke. Glede novih dokazov navaja, da je v tožbi predlagala izvedbo dokazov, ki so bili že izvedeni v postopku odločanja pred toženo stranko. V zvezi z izdajo potrdila pa navaja, da je zdravniško opravičilo kvalificirano potrdilo za preložitev naroka, ki ima značaj javne listine in dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno. Za upravičenost njegove izdaje je odgovoren osebni zdravnik, ki strokovno presodi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva, ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju (tako Višje sodišče v Kopru sklep I Cp 30/2017). Sodišče ima pravico in dolžnost oceniti ali navedbe v zdravniškem potrdilu opravičujejo izostanek z glavne obravnave. Ni dovolj navesti zgolj razlog neudeležbe, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila (tako sodba in sklep I Ips 746/2009). Ker je zdravnica C.C., dr. med. za izdajo zdravniškega potrdila strokovno in osebno odgovorna, stranki takega potrdila ni mogla izdati.

K točki I izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo v navzočnosti substituta pooblaščenca tožnika in predsednice Komisije za varstvo pacientovih pravic ter v odsotnosti stranke z interesom, za katero je vabilo izkazano in je s svojo odsotnost opravičila. Pooblaščenec tožnika je na glavni obravnavi vztrajal pri tožbi in prvi obrazloženi vlogi. Tožena stranka pa je navedla, da iz objektivnih okoliščin odgovora na tožbo ni podala v danem roku, sicer pa vztraja pri izpodbijani odločbi, saj meni, da so izkazane očitane kršitve ZPacP, ki so posledica težav v komunikaciji med pacientom in njegovo zdravnico. S tovrstnimi problemi se Komisija običajno srečuje pri obravnavi zadev. Meni, da bi v primeru, ko bi izvajalec oziroma njegova zaposlena poskusila vzpostaviti ustrezno komunikacijo s pacientom zadevo rešila tako, da nadaljnji postopki ne bi bili potrebni. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo upravni spis ter predlagane listinske dokaze, zavrnilo pa je dokaz z zaslišanjem priče C.C. in G.G., saj je ocenilo, da njuno zaslišanje, glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje in odločitev sodišča, v zadevi ne bi pripomoglo k drugačni odločitvi.

11. ZPacP odločitev senata tožene stranke opredeljuje v 78. členu in določa, da senat lahko drugi zahtevi delno ali v celoti ugodi ali jo zavrne. Če zahtevi ugodi, lahko sprejme zlasti naslednje odločitve tako, da izvajalcu zdravstvene dejavnosti; naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti in poročanje o izvedenih ukrepih; naloži, da pacientu obrazloži razloge za nastanek nepravilnosti in se mu zanje opraviči; naloži izvedbo dodatnih preiskav, ponovitev, dopolnitev ali popravo zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno in poročanje o izvedenih ukrepih; naloži izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev kršenja pravic v prihodnje in poročanje o izvedenih ukrepih; izjemoma pa tudi neposrednemu kršitelju; izreče opomin, pri tem pa lahko odloči, da se opomin, izrečen izvajalcu zdravstvene dejavnosti tudi javno objavi na spletni strani komisije; izda priporočilo za ukrepanje, ki lahko prispeva k učinkovitemu uveljavljanju pravic iz tega zakona (1. do 6. alineja drugega odstavka 78. člena ZPacP). Če je drugi zahtevi ugodeno, mora upoštevajoč naravo kršitve, senat v izreku odločitve nedvomno določiti način in rok odprave kršitve, ter odločiti o stroških postopka. Iz navedenega izhaja, da zakonodajalec ni izrecno določil, da je senat pristojen tudi za sprejetje odločitve, s katero zgolj ugotovi, da je bilo z dejanjem, ki je predmet obravnave druge zahteve pred njim, kršen ZPacP, ne da bi za to izrekel izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali neposrednemu kršitelju opomin, kot je predvideno v 5. alineji drugega odstavka 78. člena ZPacP. Upoštevaje peti odstavek 78. člena ZPacP, pa mora senat v primeru, če je drugi zahtevi ugodeno, kot v zadevnem primeru, upoštevajoč naravo kršitve določiti način odprave kršitve. Ker je tožena stranka zgolj ugotovila, da je do kršitve prišlo, ne da bi zaradi tega izrekla kakršen koli ukrep mora biti izrek ugotovitvene odločbe tak, da se ga da preizkusiti.

12. Ugotovitvena odločba, je odločba s katero tožena stranka ugotavlja, katere kršitve je storila tožeča stranka. Ugotovitvena odločba se ne izvršuje, ampak lahko samo učinkuje, zato je potrebno v izreku navesti opis dejanja izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma, izjemoma tudi neposrednega kršitelja, s katerim so bile izvršene ugotovljene kršitve določb ZPacP. 65. člen ZPacP določa, da se v postopku z zahtevo za drugo varstvo kršitev pacientovih pravic pred komisijo, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. ZPacP o izdaji ugotovitvenih odločb nima posebnih določb, zato je potrebno uporabiti 213. člen ZUP, ki določa da mora biti izrek kratek in določen, če je potrebno se lahko razdeli tudi na več točk (6. točka 213. člena ZUP). Ker izrek izpodbijane odločbe glede na navedeno ni določen, saj v izreku ni navedeno ravnanje izvajalca zdravstvene dejavnosti s katerim naj bi bile kršene določbe ZPacP, je bilo že iz tega razloga zaradi kršitve 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.

13. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka izdati takšno deklaratorno oziroma ugotovitveno odločbo, s katero bo ugotovila, katera ravnanja je storil tožnik in kršitve katerih predpisov pomenijo ta ugotovljena ravnanja. Le v takem primeru je izrek skladen s prvim in šestim odstavkom 213. člena ZUP. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da naj bi očitana kršitev nastala v zvezi z izdajanjem zdravniškega potrdila, zato bo v ponovnem postopku tožena stranka morala očitano kršitev presojati tudi upoštevaje določbe Pravilnika o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delavnih organizacijah, ki jih je dolžna upoštevati zdravniška služba, ki izdaja navedena spričevala in potrdila na podlagi pooblastila iz 8. točke drugega odstavka 4. člena Zakona o zdravniški službi (ZZdrS). Ter upoštevaje Posebni pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, ki ga je na podlagi drugega odstavka 80.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) izdal Minister za zdravje, s katerega izhaja, da se potrdilo izdaja, ker je a. bolezen ali b. poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje v procesnem dejanju. Navedeno potrdilo se izda upoštevaje 4. člen Pravilnika o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delavnih organizacijah. Tožena stranka bo tako morala v ponovnem postopku raziskati dejansko stanje tudi upoštevaje navedene podzakonske predpise, ki urejajo izdajo v zadevi obravnavanega zdravniškega potrdila.

14. Glede na navedeno, je tožena stranka v postopku izdaje izpodbijanega akta storila bistveno kršitev pravil postopka, dejansko stanje pa, upoštevaje v tej sodbi ugotovljene pravne podlage, nepopolno ugotovila, zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena izpodbijani upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičeno do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 469,70 EUR (385,00 EUR in 22% DDV) glede na to, da je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, toženo stranko pa je zastopala odvetnica.