Jedro

Opustitev izvedbe dokaza z imenovanjem izvedenca ortopedske stroke ne vpliva na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kot to zatrjuje pritožnik. Pri presoji delovne zmožnosti je odločilnega pomena poznavanje različnih poklicev in delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela, prometa in športa. Tudi po oceni pritožbenega sodišča za imenovanje drugega izvedenca ortopeda niso bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 254. člena ZPP.

Ker je izkazano, da priznane stvarne razbremenitve zagotavljajo, da se tožniku kljub opravljanju ustreznega dela invalidnost ne poslabša, je pravilen zaključek sodišča, da tožnik do 12. 1. 2021 ni popolnoma izgubil delovne zmožnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 1. 2021 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 5. 6. 2020 in na ustavitev postopka ugotavljanja invalidnosti in zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in prizna pravica do invalidske upokojitve in pokojnine od 13. 3. 2020 dalje ter da se mu plačuje akontacija pokojnine do odmere invalidske pokojnine. Hkrati je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje, v vsakem primeru pa tožniku prizna vračilo stroškov postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni angažiralo izvedenca ortopedske stroke, s čimer je oteženo dokazovanje dejstev, ki so tožniku v korist. Izvedenec bi zagotovo razjasnil zdravstveno stanje tožnika z dne 27. 5. 2019. Tožnikov lečeči ortoped je v izvidu z dne 27. 5. 2019 povzel, da predlaga opravo FTH v mesecu juniju, nato pa še kontrolni pregled, ko bo zdravljenje zaključeno. Šele potem bo lahko podano dokončno mnenje o nadaljnjem zdravljenju in zmožnosti dela. To potrjuje, da zdravljenje takrat še ni bilo zaključeno. Tožnik zaradi epidemioloških razmer ni opravil fizioterapije niti ni bil na kontrolnem pregledu, zato njegovo zdravljenje 13. 3. 2020 še ni bilo zaključeno. Imenovani izvedenec MDPŠ je podal mnenje, da je bil tedaj tožnikov status povsem enak kot 1. 10. 2018, ko je prišlo do bistvenega izboljšanja, prisotne pa so še krepitacije in bolečina v rami. Imenovani izvedenec ni ustrezne stroke, da bi lahko podal strokovno utemeljen odgovor na vprašanja iz področja ortopedije, zato je tožnik povsem pravočasno predlagal angažiranje ortopeda. Imenovani sodni izvedenec svojega mnenja ni ustrezno podkrepil z medicinsko dokumentacijo, ki je v spisu. Medicinska dokumentacija in mnenje se razlikujeta, kar bi sodišče lahko razjasnilo le z angažiranjem novega izvedenca ortopedske stroke, ki bi pojasnil tožnikovo zdravstveno stanje dne 22. 1. 2018 in 27. 5. 2019, kar imenovanemu izvedencu ni uspelo. Ker ni bilo pridobljeno mnenje izvedenca ortopedske stroke, je dejansko stanje ostalo nerazjasnjeno oziroma nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Drugačna odločitev o zahtevku pogojuje tudi drugačno odločitev o stroških.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti do tistih, ki jih v pritožbi navaja tožnik.

5. Sodišče je v predmetni zadevi presojalo zakonitost in pravilnost odločb toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 1. 2021 v zvezi z odločbo št. ..., št. dosjeja ... z dne 5. 6. 2020, s katerima je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti od 13. 3. 2020 dalje zaradi poškodbe pri delu. Tožniku so bile priznane stvarne razbremenitve pri delu.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno vprašanje tožnikove delazmožnosti.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sprejeto zlasti na podlagi izvedovanja sodnega izvedenca MDPŠ, ki je ugotovil, da je pri tožniku podana preostala delovna zmožnost,1 saj tožnik ni več zmožen opravljati dela na svojem delovnem mestu „komunalni serviser“. Upoštevajoč široko izobrazbo računalniške in trgovske smeri, glasbene ter tehnično komunalnih storitev ob delovnih izkušnjah je tožnik zaposljiv tudi pri samem delodajalcu, pri katerem že opravlja svoje delo.

8. Pritožba pavšalno očita kršitev protispisnosti po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj med povzeto vsebino ugotovitev lečečih specialistov in ugotovitvijo le-teh v samih izvidih ni podanega nasprotja, ki ga tožnik nenazadnje ni niti specificiral oziroma podrobneje pojasnil. 9. Neupošteven ni niti pritožbeni očitek o absolutno bistveni kršitvi določb ZPP, ker sodišče ni angažiralo izvedenca ortopedske stroke, kar je otežilo dokazovanje dejstev, ki so tožniku v korist. Dolžnost sodišča, da izvede predlagani dokaz je posledica procesne pravice stranke predlagati dokaz, ki je izpeljana iz pravice do izjave v postopku. Tožniku sodišče ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Iz dokaznega sklepa je razvidno, da je sodišče vpogledalo vse listine v sodnem in upravnem spisu, ki sta jih predložili stranki in o katerih sta se lahko tudi obe izjasnili. V prvi vrsti gre za zagotovljeno pravico stranke do izjave v postopku, v katerem mora biti zagotovljena možnost, da se izjavi o dokazih pridobljenih po uradni dolžnosti, da sama predlaga nasprotne dokaze, da sodeluje pri izvajanju dokazov ter se izjavi o rezultatih dokazovanja. Dokazna ocena sodišča v predmetni zadevi ustreza standardu skrbnosti, saj je preverljivo obrazložena in z izčrpno ter razumno argumentacijo prepriča. Pritožbeno sodišče ob tem ni ugotovilo površne ali pomanjkljive dokazne ocene, saj se je nenazadnje sodišče v 4. točki obrazložitve sodbe poglobljeno podrobno opredelilo in pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu tožnika po dodatnem imenovanju sodnega izvedenca ortopeda. Ta pritožbeni očitek v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.2

10. V tem sporu je ključno vprašanje obstoja tožnikove preostale delazmožnosti. Le-ta ni identična s samo poškodbo, saj se invalidnost ocenjuje upoštevajoč določilo 63. člena ZPIZ-2, do česar se je sodišče opredelilo v 5. točki obrazložitve sodbe. Iz prepričljivega dokaznega zaključka je ugotoviti, da upoštevajoč tožnikovo zdravstveno stanje do relevantnega datuma,3 zaradi trajnih posledic poškodbe pri delu z dne 8. 5. 2012 tožnik ne more opravljati še naprej svojega dela „komunalnega serviserja“. Ne glede na pritožnikovo zatrjevanje o ugotovitvah lečečega ortopeda o neizvedeni FTH,4 upoštevajoč širok spekter znanj in veščin, lahko tožnik pri sedanjem delodajalcu opravlja ustrezno delo na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami. Imenovani sodni izvedenec se je posebej opredelil, da v kolikor so pri opravljanju dela upoštevane priznane stvarne razbremenitve, tožnik ne potrebuje časovne razbremenitve.

11. Nenazadnje pa opustitev izvedbe dokaza z imenovanjem izvedenca ortopedske stroke ne vpliva na zmotno ugotovitev dejanskega stanja,5 kot to zatrjuje pritožnik. Pri presoji delovne zmožnosti je odločilnega pomena poznavanje različnih poklicev in delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela, prometa in športa.6 Tudi po oceni pritožbenega sodišča za imenovanje drugega izvedenca ortopeda niso bili izpolnjeni pogoji iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP.

12. Ker je izkazano, da priznane stvarne razbremenitve zagotavljajo, da se tožniku kljub opravljanju ustreznega dela invalidnost ne poslabša,7 je pravilen zaključek sodišča, da tožnik do 12. 1. 2021 ni popolnoma izgubil delovne zmožnosti.

13. Upoštevajoč obrazloženo je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo.

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP nosi sam svoje pritožbene stroške.

1 Kot jo je ugotovil tudi toženec. 2 Obrazloženo je bilo, da sodišče ni dodatno imenovalo še izvedenca ortopeda, ker bi on lahko podal le oceno anatomskih in funkcionalnih posledic tožnikove poškodbe pri delu kot jo je utrpel 8. 5. 2012, kar pa je vse razvidno iz medicinske dokumentacije (v katero je vpogledal izvedenec in po osebnem pregledu tožnika podal oceno tožnikove delazmožnosti). 3 Referenčni datum upoštevajoč dokončno odločbo toženca. 4 Zaradi epidemioloških razmer. 5 Ker naj ne bi bile v zadostni meri raziskane trajne posledice zaradi ortopedskih težav na tožnikovo delazmožnost. 6 V sodni praksi je zato ustaljeno stališče, da so ravno izvedenci takšne specialnosti najbolj primerni za podajo mnenj o delovni zmožnosti (VSRS sodba VIII Ips 257/2015 z dne 5. 4. 2015). 7 V primeru akutnih poslabšanj pa je utemeljen bolniški stalež.